Ples sem jaz in moje življenje
17.6.2015, avtor: Maja Geršak / rubrika: utrip
Po besedah plesno-baletnega pisca Choujoya so začetki plesa skriti med prvih pet dni nastanka sveta. To dokazuje, da je ples že tisočletja del človekove kulture in so že pred 3.000 leti skozi ples izražali hrepenenje, žalost, veselje, bolečino, bojevitost itd.
Mnogi strokovnjaki na plesnem področju - Kroflič, Geršak, Zagorc, Gobec idr. - pišejo, da ples ni povezan samo s človekovim telesnim, ampak tudi z njegovim duševnim in duhovnim razvojem. Krofličeva (1995) meni, da plesna vzgoja omogoča spoznavanje gibanja lastnega telesa, razvoj ustvarjalnosti, sodelovanje in uveljavljanje posameznika v skupini ter sprostitev napetosti. Prav tako pomaga pri samozavedanju, občutenju uspeha in zadovoljstva.
V Kurikulu za predšolsko vzgojo je ples zajet v področju umetnosti, ki je samostojno estetsko-vzgojno področje. Raziskave Krofličeve (1992, 1999) potrjujejo, da ima ples v predšolskem obdobju pozitivne učinke pri delu. Ples lahko prepletamo z vsemi področji kurikuluma in tako popestrimo vsakdan.
Glavna sestavina plesa je ustvarjalnost, ki poskrbi da otrok ne potrebuje vodenja v smeri k obvladovanju metodičnih postopkov, pomembno je vzpostaviti pravšnjo vzdušje in vplivati na odnos otrok do ustvarjalnih procesov, da se prepustijo sanjarjenju in razvijejo lasten odnos do ustvarjanja. Kroflič (1999) pravi, da je ustvarjalni dialog plod domišljijskih, igralnih, besednih in motoričnih dejavnosti.
Za vzgojitelja, ki otroka spodbuja k ustvarjanju z gibom, je pomembno poznavanje tehnik gibanja ‒ poznavanje elementov gibanja, prostora, časa in kakovost samega giba. Naloga vzgojiteljev je, da znamo otroke pripeljati do tega, da se bodo znali zavedati čudovitih potencialnih možnosti svojega telesa (Zagorc, 2006).
»Plešite, plešite, če ne smo izgubljeni,« je rek nemške plesalke in koreografinje Pine Bausch, ki se ga držimo v Vrtcu Ivana Glinška Maribor, kjer vzgojiteljici Katja Hauptman in Maja Geršak v sklopu obogatitvene dejavnosti Plesni vrtec skrbiva za plesni razvoj naših otrok. Z otroki starimi od 3-6 let smo spoznavali svoje telo, gibanje, odkrivali ritem in ga povezovali z glasbo. Prav tako sva želeli ustvariti prijetno, sproščeno in ustvarjalno okolje, kamor smo se z otroki radi vračali.
S plesnimi točkami smo se predstavili 5. marca na odprtju Mestne četrti Maribor Center; 8. marca ob dnevu žena v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in 10. aprila v kongresnem centru Habakuk na srečanju pediatrov in medicinskih sester v pediatriji. 11. maja smo plesno obeležili tudi 5. koncert Vrtca Ivana Glinška Maribor. Z letošnjim sloganom koncerta »Pod mavričnim dežnikom« smo želeli izpostaviti sprejemanje večkulturnosti in različnosti. Predstavilo se je šest pevskih zborov, pet plesnih skupin, vzgojiteljice bobnaške skupine »Manitas«, citrarka Monika Heričko, Vokalna skupina Vrtca Ivana Glinška ter kantavtor Tadej Vesenjak.
Vrhunec našega plesnega delovanja je bil nastop na 45. reviji Ciciban poje in pleše, kjer smo nastopili s plesno točko Zapuščen cirkus. Na reviji nas je ocenjevala plesna pedagoginja in koreografinja Saša Lončar, ki je podala pozitivno kritiko. S sodelavko Katjo Hauptman sva pripravili strokovni članek za priročnik Umetnost v vrtcu. Pisali sva o osebnih in strokovnih izkušnjah in se udeležili predstavitve.
Naše plesno šolsko leto zaokrožamo z mislijo Williama Blakea:
» V zrnu peska videti ves Svet
in Nebo v Roži na poljani,
Večni čas imeti v hip ujet
in Neskončnost obdržati v dlani.«
