Pust - primorskih ust
19.2.2015, avtor: Mojca Lazar Doberlet / rubrika: utrip
Na pustni torek, 17. februarja 2015, smo na Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovlje odprli vrata obiskovalcem. Vsi cankarjevci smo se zjutraj zakopali v delo: pustne kostume, ki so nastajali že nekaj časa, smo dokončali in jih na ogled postavili. No, pravzaprav ponesli, saj smo se v sprevodu sprehodili po trboveljski dolini ter s šemami, pesmijo, plesom in smehom odganjali zimo.
Pust je čas, ko se tisti najbolj razigrani in ustvarjalni napravimo v pustno šemo – maškaro. In maske, kostumi so letos nastajali v šoli. Učenci so izdelali in predstavljali enotno masko, ki je na poseben način simbolizirala Primorsko. Ideje so učenci poiskali sami, učitelji in drugi odrasli pa smo bili usmerjevalci, spodbujevalci, pomočniki. S tem smo učence vzgajali v samostojne, kreativne, odgovorne ustvarjalce, jih navajali na strpnost, delavnost, skupinsko delovanje in prevzemanje odgovornosti.
Projekt je bil zasnovan in izpeljan od ideje do predstavitve; učenci so sodelovali v vseh fazah ustvarjanja. Osnovne ideje je zbirala učiteljica tehnike, ki je nato pomagala pri tehnični izvedbi, pri izbiri potrebnih materialov in se z mentorji dogovorila za nadzor dela.
Razredne skupnosti so delo delno opravile v sklopu pouka že v prvih dneh februarja, pustni torek pa je bil namenjen zaključevanju dela in finalni predstavitvi občanom Trbovelj.
Učenci so delali v različnih skupinah: prvošolci so se spreminjali v mornarčke, drugošolci v sončke, tretješolci so postali morje. Četrtošolci so se spremenili v hobotnice, petošolci v svetilnike in galebe, šestošolci v korale in školjke. Sedmošolci so se prelevili v solinarje, osmošolci pa so se razrastli kot primorska vinska trta. Devetošolci so naredili dve pravi gusarski barki, ki sta pluli po trboveljski dolini ...
Prvošolci so postali pravi mali mornarji, ko so si poveznili na glave bele klobuke, ki so jih pomagale ustvarjati mamice in upokojene učiteljice, ki so bile pri svojem delu zelo spretne. Drugošolci so naši mali sončki, na pustni torek pa so zasijali v vsej svoji mladostni rumeni svežini in popestrili barvit sprevod po mestu. Učenci tretjega razreda so postali pravi morski valovi, modri in malo beli od morske pene, na njihovih trebuščkih pa so se pojavile celo male in velike ribe. Učenci četrtega razreda so se spremenili v male in velike hobotnice: kar veliko ur dela je bilo potrebnih za izdelavo številnih lovk in glav z velikimi očmi. Nekateri petošolci so se spremenili v čivkajoče in frfotajoče galebe in nekateri drugi v statične svetilnike. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kdo je določil izbiro maske. Energični šestošolci so z vsebinsko in barvno izbiro predstavili svoje navihano obdobje: živobarvne korale so bile prava paša za oči. Najstniški sedmošolci so se izkazali za prave organizatorje dela in delovne entuziaste. Kot solinarji so bili zelo prepričljivi. Učenci osmega razreda so se odločili, da predstavijo Primorsko kot vinorodno pokrajino, kjer jesenske barve pomirjajo duha domačinov in obiskovalcev. In devetošolci? Sprva brez idej in pravega delovnega elana so se izkazali kot konstruktorji gusarske ladje in kot glasna, a sodelovalna ekipa.
Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, nadaljevali so ga Rimljani, ki so v zgodnjepomladanskem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je kljub upiranju vladajočih struktur zavleklo tudi v srednji vek in se ohranilo vse do danes.
No, na Cankarju smo se našemili, delo v delavnicah pa si je ogledala tudi Severina Trošt Šprogar, ki je delo opisala takole: "Učenci vsakega razreda so ustvarili enotno pustno masko, ki se je vsebinsko nanašala na slovenski primorski svet. Skupaj z razredničarkami so se potrudili, da so našli izvirne ideje za maske in kostume, s katerimi so ponazarjali življenje na obali in v morju. Pri tem so se izkazali s svojo kreativnostjo in vztrajnostjo, predvsem pa iznajdljivostjo pri izvedbi z uporabo odpadnih in recikliranih materialov. Končni rezultat so bile čudovite in originalne maske, ki so zaradi vloženega truda in dela, kljub majhnim stroškom, vseeno delovale bogato, sveže in domiselno. Prvotni namen, da se izbere najboljšo masko, smo že med potekom tehničnega dne opustili, saj smo ugotovili, da zaradi originalnosti vsake ideje in izvedbe mask, to ne bo mogoče. Vsi učenci so namreč z navdušenjem sodelovali pri ustvarjanju in to se je odražalo na njihovih izdelkih. Na koncu je celotni sprevod deloval kot enotna skupinska maska, ki je vsebinsko ponazarjala sonce, galebe, obalo s soljo in solinami, svetilnike, morje z ladjami in mornarji, podvodni svet z ribami, koralami in hobotnicami. Pozabili niso niti na trto in grozdje. Skratka, učenci so skupaj z učitelji izjemno uspešno, na šaljiv, pa vendar originalen način, s pustnimi šemami predstavili slovenski primorski svet."
Kaj pa vzgojno-izobraževalni cilji? Učenci so med delom razvijali sposobnosti samostojnega in kritičnega razmišljanja o simbolih, ki predstavljajo Primorsko, se učili organizirati delo in pristopiti k nalogi. Morali so sodelovati v skupini, lahko so razvijali svojo domišljijo in kreativnost. Učenci so povezali teorijo s prakso, ob delu širili znanje o naravoslovju, tehniki in tehnologiji, kemiji, biologiji, gospodinjstvu, likovni umetnosti, glasbeni umetnosti, etiki in ekonomiki. Sodelovali so v vseh delovnih fazah, od načrtovanja, izdelave, konstruiranja, sporazumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov. Spoznavali so delitev dela kot pogoj za uspešno opravljanje sestavljenih nalog. Med sprevodom po mestu pa so znova dokazali, da jim je mar za varnost, za čisto okolje in kulturno obnašanje.
Dopoldanskemu kreativnemu ustvarjanju na šoli so se pridružili tudi zunanji sodelavci, ki so predstavljali most med izkušnjami in razsodnostjo ter mladostno zaletavostjo. Upokojene učiteljice, Marjana, Kristina, Jana in Joža, so spretno pomagale učencem, primerjale delo nekoč in danes, s svojimi idejami obogatile zamisli otrok. Šolski kolektiv pa je zadovoljen, da se med nami še vedno dobro počutijo.
Tudi nekaj mamic in babic je sodelovalo. Bile so ustvarjalne, delavne, bile so del tima, ki je deloval enotno, z namenom doseganja istega cilja: delovati z otroki in zanje, jih spodbujati, usmerjati, pohvaliti, z njimi kreativno preživljati čas in graditi odnose, ki so temelj zdravega razvoja družbe.
Strokovno bi rekli, da je bil dan medpredmetno, medgeneracijsko in medinstitucionalno obarvan, lahko pa bi enostavno rekli: "Luštno je bilo!"
Koordinatorka: Jerica Rajšek
Besedilo: Mojca Lazar Doberlet, lektoriranje: Blanka Gombač, Ajda Klanšek Šimunič
Fotografije: Gašper Ovnik, Marjana Košir
Sodelovali vsi zaposleni na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje
Zahvala ustanovam, ki so nas podprle: Zavarovalnica Triglav, enota Trbovlje, Občina Trbovlje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Zasavski muzej Trbovlje, Mladinski center Trbovlje. Hvala tudi za sladke nagrade. Zahvala medijskim sponzorjem: Radiu Aktual Kum in ETV Izlake.
Zahvala podjetju Oberč, Predelava umetnih mas in trgovina d.o.o., ki je prijazno darovalo plastične materiale za izvedbo mask.
In zahvala upokojenim učiteljicam, staršem in drugim sorodnikom ter obiskovalcem prireditve in seveda Severini Trošt Šprogar za izraženo strokovno mnenje.
