Čas je, da ustavimo nadaljnje padanje kakovosti izobraževanja
22.1.2015, avtor: (jk) / rubrika: aktualno
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Stanka Setnikar Cankar, je 13. 1. 2015 obvestila javnost, da bo ministrstvo ukinilo financiranje učne pomoči kot ene od treh vrst dodatne strokovne pomoči, ki jih morajo v šolah zagotavljati otrokom s posebnimi potrebami, znižalo plačila za izvajanje interesnih dejavnosti v osnovnih šolah, šolo v naravi pa naj bi financirali le socialno ogroženim otrokom. V sistemu inkluzivnega šolanja otrok s posebnimi potrebami omenjena učna pomoč ni nekaj dodatnega, marveč nujni del dodatne strokovne pomoči in pogoj uspešnosti šolanja teh otrok. Šola v naravi izvaja učne aktivnosti programa osnovne šole in predstavlja eno redkih možnosti, ko učenci znanje pridobijo neposredno v stiku z naravo. V postindustrijski družbi je zaposlitev vse bolj odvisna od raznolikosti kompetenc posameznika, prav interesne dejavnosti pa usmerjajo učence v različna področja, na drugačen način kot pri pouku obveznih in izbirnih predmetov ter v dejavnosti, ki bodo morda v nadaljnjih letih zanje postale bistveni del življenja in zaposlitve. Poudarjamo, da je bil program osnovne šole premišljeno sestavljen, za vsakim njegovim delom stoji resen strokoven premislek, zato je nesprejemljivo, da bi brez strokovnih argumentov spreminjali ta sistem. Ker učitelji v pedagoškem procesu vzpostavljajo osebni odnos z učenci, ki jih zavezuje k delovanju v njihovo dobro, zniževanje plačil za izvajanje interesnih ali drugih dejavnosti morda predpostavlja, da jih bodo učitelji in strokovni delavci v šolah izvajali še naprej, čeprav brez plačila. Takšna šolska politika je napačna in nespoštljiva do učiteljev. Pedagoškim delavcem, ki na vseh ravneh v zaostrenih pogojih kakovostno opravljajo svoje delo, izražamo vso podporo.
Javnost opozarjamo, da ti ukrepi pomenijo nadaljnje korake resnega zniževanja kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki so jo v preteklih letih vlade že večkrat zniževale. Ponavlja se škodljivi vzorec varčevalnih ukrepov preteklih vlad po celotnem šolskem sistemu, ki je razviden iz zmanjševanja sredstev, ki jih srednjim šolam namenjajo za posameznega dijaka, zniževanja stroškov splošne in poklicne mature, zaključnega izpita in nacionalnega preverjanja znanja ter poklicnega maturitetnega tečaja. Omenjajo se tudi dodatni varčevalni ukrepi v univerzitetnem prostoru in to kljub temu, da rektorji vseh slovenskih univerz že več let opozarjajo na nevzdržne finančne razmere, ki znižujejo kakovost pedagoškega dela na fakultetah, hkrati pa dejansko že onemogočajo raziskovalno delo na raziskovalnih inštitutih in v visokošolskih zavodih. K tem je dodano še omejevanje števila vpisnih mest, ki jih financira ministrstvo na zasebnih glasbenih šolah.
Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da je Slovenija dolgoročno odvisna od kakovosti znanja mladih generacij in da danes šola od učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju zahteva veliko raznolikega znanja in napora. Nadaljevanja brezglavega »varčevalnega« pristopa brez resnega premisleka in ne glede na posledice si ta družba ne more več privoščiti. Fakultete, na katerih izobražujemo strokovne kadre za delo v vzgoji in izobraževanju, zato javnost opozarjamo, da bi bil skrajni čas, da si pristojno ministrstvo vzame čas za premislek svojega pristopa - in da ukrepov ne izvede. Prav tako pričakujemo, da se bo Vlada RS začela spoštljivo obnašati do zaposlenih v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu ter da bo znanje prepoznala kot vrednoto, za katero se ji bo zdelo smiselno vlagati finančna sredstva.
Dekani/je fakultet, ki izobražujejo pedagoške delavce za delo v vzgoji in izobraževanju:
- izr. prof. dr. Janez Krek, dekan, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
- red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
- red. prof. dr. Milan Žvan, dekan, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
- red. prof. Andrej Grafenauer, dekan, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
- red. prof. dr. Samo Fošnarič, dekan, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
- red. prof. dr. Nataša Vaupotič, dekanja, Fakulteta za Naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
- red. prof. dr. Mara Cotič, dekanja, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
- red. prof. dr. Davorin Gazvoda, dekan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
- red. prof. dr. Anton Ramšak, dekan, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
- izr. prof. dr. Klavdija Kutnar, dekanja, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem
