Prostovoljstvo kot zdravilo
4.12.2014, avtor: Lenka Vojnovič / rubrika: utrip
Ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva (5. december) so v Slovenski filantropiji (3. december) pripravili Forum. Več kot 80 udeležencev je ob vodeni razpravi Društva moderatorjev Slovenije razmišljalo o ključnih elementih uspeha za prostovoljstvo in o prostovoljstvu kot načinu opolnomočenja posameznika. Tako tistega, ki pomaga kot prostovoljec, kot tistega, ki je prejemnik pomoči. Udeleženci so si bili enotni, da se prostovoljstvo začne doma v družinah, drugi korak naj predstavlja šola. Slovenska filantropija je krovna organizacija na področju prostovoljstva in v mrežo povezuje več kot 1.150 prostovoljskih organizacij.
Mednarodni dan prostovoljstva je odlična priložnost, da se družbo opomni na neprecenljivo delo prostovoljcev in prostovoljk, ki vsak dan delujejo na številnih področjih za dobrobit posameznikov, skupin in širše družbe na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Prav tako je to priložnost, da se poudari, da prostovoljci za delo niso plačani in se za to odločijo sami, na lastno željo. Predvsem pa je treba poudariti, da prostovoljstvo ni le pomoč drugemu, pač pa je tudi orodje za osebnostno rast, občutek lastne koristnosti, vključenosti, pripadnosti, je širjenje socialnih mrež in prinašanja pozitivnih sprememb prostovoljcu in družbi.
Na ta dan se organizacije in občine zahvalijo prostovoljcem in prostovoljkam.
Predstavniki različnih organizacij (gasilci, zdravniki, psihologi, mnogi izmed njih tudi prostovoljci ...) so na včerajšnjem Forumu iskali rešitve, kako predstaviti prostovoljstvo in vključevati nove prostovoljce v svoje organizacije. Vsak udeleženec pa je ob koncu sprejel tudi zavezo za svoje delo.
Na Forumu je pet prostovoljcev predstavilo svoje zgodbe kot osnovo za razmislek o prostovoljstvu. Pisane izkušnje posameznikov, ki so prostovoljci v različnih organizacijah (bolnišnice, gasilsko društvo, društvo upokojencev, LGBT organizacije ...), kažejo na to, da so razlogi za prostovoljstvo izjemno različni, prav tako izkušnje; vsi pa imajo iste temelje. Vsem je skupno prepoznavanje stisk ljudi in pravilnosti v družbi in odločenost, da ne ostanejo le nemi opazovalci, pač pa se aktivno odzovejo na njih. Martin Godeša iz Prostovoljnega gasilskega društva Rakek je ob opisu prostovoljskega dela gasilcev ob žledolomu dodal: "Ljudje okoli mene, ki so se znašli v oklepu žleda so preživljali velike stiske, jaz tega nisem občutil tako, bil sem vpet v reševanje." Barbara Lapajne Predin, podjetnica, pa je s svojim prostovoljskim angažmajem na Onkološkem inštitutu otrokom želela z zgledom pokazati, da ima vsak možnost narediti več za druge.
Predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš Kos je na Forumu opozorila na odsotnost socialnih norm, vendar pa ob tem izpostavila, da socialno tkivo človečnosti še vedno obstaja. Andreja Katič, podpredsednica Državnega zbora, je izpostavila, da prostovoljci pomagajo tam, kjer je država odpovedala. Vendar ob tem dodala, da ne smemo dopustiti, da bi država prenesla odgovornost za reševanje stisk na prostovoljce. Andreja Bahovec, zdravnica splošne medicine v Zdravstvenem domu Šiška, je predstavila vlogo zdravnika v družbenem okolju. Pri tem je izpostavila, kako pomembno je, da bolniki za svoje stanje prevzamejo odgovornost in kako pomembno je razumeti, da mnoge bolezni izhajajo iz stisk. Ugotavlja, da je lahko rešitev za tako stisko v prostovoljskih aktivnostih takega posameznika. Svoja razmišljanja je podkrepila s sociološkimi raziskavami, ki potrjujejo, da imajo družbe, v katerih so ljudje bolj vključeni v prostovoljske dejavnosti, hitrejši in uspešnejši razvoj tako malega podjetništva kot demokracije družbe.
Ne pozabimo – prostovoljci, združeni v prostovoljskih organizacijah, bogatijo našo družbo in velikokrat predstavljajo korektiv družbenih nepravilnosti. Za pripravljenost ljudi za sodelovanje, pozitivno motivacijo je ključen odnos države do prostovoljstva in še posebej naklonjenost in podpora lokalnih skupnosti. Vlada ima v svojih rokah mehanizme, s katerimi lahko spodbuja pozitivne spremembe v družbi, tudi z ustreznim vrednotenjem prostovoljstva in spodbujanjem promocije prostovoljstva med ljudmi na nacionalni in lokalni ravni. Ne glede na bogastvo države je pripravljenost njenih prebivalcev za sodelovanje pri uvajanju pozitivnih sprememb, skrbi za sočloveka in za naravo izjemnega pomena za življenje v njej.
Statistika:
Skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2013 kaže, da so 46.903 prostovoljci opravili 6.161.795 ur prostovoljskega dela. Skupaj je bilo opravljeno za več kot 64.535.388 evrov prostovoljskega dela. Poročilo o delu je oddalo 494 prostovoljskih organizacij. Slovenska filantropija je k oddaji podatkov za leto 2013 pozvala še druge članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. 2203 prostovoljci iz 68 organizacij so prostovoljili 103.918 ur. Skupno je v 562 organizacijah prostovoljilo 49.106 prostovoljcev. Njihov doprinos k družbi znaša vsaj 65,5 milijona evrov. Na Slovenski filantropiji ocenjujemo, da v Sloveniji prostovolji vsak 10. prebivalec oz. prebivalka.
Fotografije: Omizje: (govori) Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, (naprej desno) Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, Andreja Bahovec, zdravnica splošne medicine, Andreja Katič, podpredsednica Državnega zbora RS *** Delo za omizji: v manjših skupinah pod vodstvom Društva moderatorjev je potekalo delo na Forumu *** Prostovoljstvo I love: povabilo posameznikom, da postanejo prostovoljci.
