Počastili so generala Rudolfa Maistra
22.11.2014, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: aktualno
Župan MO Kranj Boštjan Boštjan Trilar in predsednik Društva Rudolfa Maistra Kranj mag. Janez Tavčar sta nas 21. novembra povabila v knjižnico Gimnazije Kranj, kjer so Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj in recitatorji pripravili kulturni program ob dnevu Rudolfa Maistra. V Sloveniji je to praznik, s katerim se spominjamo dogodka 23. novembra 1918. leta, ko je general Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru.
Naj dodamo, da je Rudolf leta 1885 začel obiskovati kranjsko nižjo gimnazijo in jo končal leta 1890. Bil je odličen učenec. V Kranju se po njem imenuje trg, ob katerem je tudi njegov doprsni kip. Društvo v Kranju je bilo po informaciji mag. Janeza Tavčarja ustanovljeno 18. po vrsti pred štirimi leti in ima 25 članov. Vanj so še vedno vabljeni vsi, ki imajo voljo, da skupaj, kot del civilne družbe, storimo nekaj več v domoljubnem odnosu do lastne države, kot je bilo napravljeno doslej.
Na začetku slovesnosti je pomočnica ravnatelja mag. Fani Mavrič opravičila ravnatelja mag. Franca Rozmana, ki je v bolnišnici, in mu, seveda, v imenu vseh zaželela čimprejšnjo ozdravitev. Po himni Slovenije, ki jo je zapel gimnazijski dekliški zbor pod vodstvom prof. Marjete Oblak, je župan orisal pomen delovanja generala Maistra ob koncu I. svetovne vojne in ocenil, da je mogoče prav on zaslužen za to, da nas je v Sloveniji dva milijona, ker je obranil oziroma pridobil Maribor in velik del severne Slovenije. Po njegovem mnenju je še bolj impresivno, da ni bil samo odločen in pogumen poveljnik general, bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig, saj je imel eno največjih zbirk knjig v Sloveniji. Za konec je dejal, da polaga na srce mlajšim, da se učijo zgodovino, da ne bi ponavljali napak starejših. O Maistrovem prispevku je spregovoril član društva Jože Kavčič, ki je poudaril, da je bil Rudolf Maister vojak, pesnik, vizionar, predvsem pa narodno zaveden Slovenec in velik domoljub. Opisal je potek vojaških dogodkov na Štajerskem, ki jih je v dobro Slovencev in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov izvedel general s številnimi borci vseh ravni. Izpostavil je tudi neprimerno ravnanje oblasti v Ljubljani, ki mu je preprečila, da bi osvojil na Koroškem ozemlje, na katerem so živeli Slovenci, in udejanjil tako imenovano Slomškovo narodno in državno severno mejo izza Celovca. Opisal je tudi njegovo široko ustvarjalnost. Posebno je izpostavil prepotrebno gojenje domoljubja v vseh okoljih v Sloveniji. Ocenil je, da je prav, da smo ta dan opredelili za praznik Slovenije. Po njegovem mnenju, Slovenci ob Maistru res nimamo več veliko pomembnih in narodno zavednih posameznikov, ki bi dokazovali in uresničevali svoj odnos do domovine, tako, kot ga je general Rudolf Maister s svojimi borci za severno mejo. Zato mu gre velika zahvala, tudi čast in naše iskreno spoštovanje. Skupina recitatorjev in recitatork je pod vodstvom prof. Tanje Tomšič osvetlila Maistrovo življenje in pesniško ustvarjanje s sklopom zapisanih utrinkov o njem ter nekaterimi njegovimi pesmimi.
General je bil tudi zamolčan
Po tem spominjanju in proslavljanju dosežkov Slovenca, ki je v zanimivih okoliščinah postal iz majorja general, zavedajoč se, da lahko le kot nosilec najvišjega vojaškega čina tudi poveljuje, velja vzeti v roke novo delo upokojenega brigadirja Slovenske vojske Janeza J. Švajncerja General Rudolf Maister zamolčano. Izdal jo je izdal Vojni muzej Logatec. Na dobrih 200 straneh prinaša odkritja o ravnanju nekaterih nekdanjih politikov, strokovnjakov, znanstvenikov, intelektualcev in občinskih ter državnih nameščencev, ki so edino ozemeljsko in jezikovno pridobitev, ki jo je izpeljal Slovenec, zamolčevali ali pa zmanjševali njen pomen. Tako ni bil dovolj v ospredju tudi pomen prve slovenske vojske leta 1918-1919, ki je bila po moštvu, oborožitvi in uspehih zagotovo najmogočnejša vojska na ozemlju Slovenije, ki jo je uspelo s podporo nekaterih slovensko ozaveščenih funkcionarjev v Mariboru in v Ljubljani udejanjiti enemu od dveh takratnih slovenskih generalov. Z edinim ciljem: vključiti v matično državo tudi Slovence na Štajerskem in na sedanjem avstrijskem Koroškem. V knjigi pa tudi tehta, koliko je ravnanje tistih, ki zdaj tako ali drugače organizirani slavijo Maistra, res v duhu generalovega domoljubja. Meni, da če bi bilo tako, bi bili vsi Maistrovi spomeniki obrnjeni proti Štajerski ali Koroški in ne proti Zagrebu.
Besedilo k slikam: Zgoraj - O generalu Maistru in vseh njegovih dejavnostih je v daljšem nagovoru spregovoril Jože Kavčič. Spodaj desno - Župan MO Kranj Boštjan Trilar je izpostavil prizadevanja kranjskega društva in gimnazije, da bi mladi krepili spomin na pravilna generalova ravnanja. Spodaj levo - Bi bili med prisotnimi lahko tudi dijaki, ki izpolnjujejo OIV Državljanska kultura, saj je bilo Maistrovo ravnanje eno od temeljev naše državnosti?
