Kdo se boji družboslovja na Univerzi v Ljubljani?
17.10.2014, avtor: Klemen Mesarec / rubrika: aktualno
Ljubljana, 16. oktober 2014 - Na Fakulteti za družbene vede je včeraj zavel svež veter kritične misli mladih intelektualcev, ki so svoje ogorčenje in strahove strnili na VseFDVjevski tribuni. Zmanjševanje
kontaktnih ur, ki so posledica varčevalnih ukrepov pri reševanju finančnih težav Fakultete za družbene vede in s tem tudi obstoja samih študijskih programov, je v veliki predavalnici združilo študente in nekatere profesorje fakultete, med drugim tudi nekdanja ministra dr. Igorja Lukšiča in dr. Jerneja
Pikala. Razprava je odprla številna širša vprašanja, ki jasno izražajo nestabilen in negotov položaj družboslovja.
Senat Fakultete za družbene vede je na izredni seji, ki je potekala 22. septembra 2014, sprejel predmetnike za študijske programe prve in druge stopnje, ki so med drugim vključevali tudi v luči varčevalnih ukrepov in finančnih rezov sprejete spremembe števila kontaktnih ur.
Nižanje kontaktnih ur, varčevalni ukrep namenjen reševanju finančnih težav Fakultete za družbene vede in s tem tudi obstoja določenih študijskih programov, drastično vpliva na kakovost študija na fakulteti, katere predpogoj je zagotovo kvalitetno podajanje vsebin pedagoških delavcev. Zmanjševanje kontaktnih ur v praksi pomeni, da bodo pedagoški delavci primorani obstoječo študijsko snov podajati znotraj skrčenega števila ur oziroma bodo študentje snov predelovali samostojno, brez ustrezne strokovne razlage.
Tribuna je med drugim odprla številna nova in širša vprašanja, ki so zadevala predvsem področje umestitve Fakultete za družbene vede (FDV) v sistemu financiranja, ki ga določa Univerza v Ljubljani. Ta FDV umešča v najnižji razred financiranja, navkljub kompleksnosti in širokosti polj družboslovnih preučevanj. Poleg zahteve, da Univerza v Ljubljani ponovno ovrednoti položaj družboslovja in višino financiranja, se je med sodelujočimi na tribuni pojavila tudi zahteva po odstopu rektorja Univerze v Ljubljani, dr. Ivana Svetlika. Po prepričanju študentov namreč ravno rektor s svojim
delovanjem marginalizira študente družboslovja in s krčenjem sredstev, ki jih namenja Fakulteti za družbene vede, posledično vpliva na hierarhizacijo študentov posameznih študijskih programov na fakulteti, saj omenjeni ukrep ni prizadel vseh smeri v enaki meri. Udeleženci tribune so izrazili tudi skrb nad možno izredno evalvacijo NAKVIS-a. Ta bi lahko študijske programe, ki so bili s sklepom prizadeti, opredelil kot neakreditirane, s čemer bi opravljeni izpiti
in diplome lahko postali nepriznani.
Študentje Fakultete za družbene vede bodo ob podpori pedagoških delavcev svoje pravice branili z vsemi sredstvi,
začenši z zbiranjem podpisov pod zgoraj navedene zahteve naslovljene na Univerzo v Ljubljani ter vodstvo Fakultete za družbene vede, svoj boj pa nadaljevali tudi z ostrejšimi oblikami izražanja nestrinjanja in nedopustnosti
poseganja v kakovost študijskega procesa. Vsi udeleženci so si bili enotni, da se ne bodo bali zahtevati vsega, kar jim pripada. Na tribuni so napovedali že temo naslednjega srečanja, ki bo potekalo na temo reakreditacije študijskih programov.
