Pol stoletja zgodb najmlajših filmarjev
10.10.2014, avtor: (mčč) / rubrika: aktualno
Eka Vogelnik: »Takrat, pred 50 leti, ko so se začela filmska srečanja najmlajših ustvarjalcev, je gospa Borčič organizirala svoja pedagoška filmska srečanja in Mako Sajko nas je na filmskih seminarjih strogo gledal in spraševal, kaj sploh hočemo. Mi pa smo hoteli le vstopiti v filmsko čarovnijo. Takrat sem bila del te zgodbe. Doma so mi kupili poceni rusko kamero za 8mm film na pero, vsak zvitek filma sem poslala nekam daleč razvit in temu je sledilo vznemirljivo čakanje na filmski trak in odkrivanje, kaj je uspelo. To je bil zame vedno čudež...«
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in njegov oddelek za film obeležujeta letos pol stoletja ukvarjanja z mladimi filmarji in 50 let festivala, ki je namenjen njihovi ustvarjalnosti. Mladi filmarji do petnajst let se tako pod okriljem JSKD in njenih organizacijskih predhodnikov že pol stoletja filmsko opismenjujejo, ustvarjajo in srečujejo na festivalu, kjer žirijam in publiki predstavijo svoje stvaritve, filme. Ti iz leta v leto razkrivajo, kaj otroke in mladostnike vznemirja, veseli, skrbi, kako doživljajo sebe, družbo in svet ter na kakšen način pripovedujejo svoje zgodbe. Letos se bodo torej v Izoli zbrali že petdesetič - ob filmih in na filmskih delavnicah se bodo družili od četrtka, 16. 10. do petka, 17. 10. Slovesna otvoritev 50. srečanja najmlajših filmskih ustvarjalcev bo v četrtek, 16. 10. ob 11.00 v izolskem kulturnem domu, kjer si bomo ogledali najboljše otroške filme letošnjega leta in avtorjem podelili priznanja in nagrado po izboru otroške žirije. V okviru letošnjega festivala bo JSKD pripravil tudi posvet o pomenu filmske vzgoje mladih.
Med 110 prijavljenimi filmi različnih žanrov, od animiranih, igranih do dokumentarnih, jih je prvo selekcijo Mihe Pečeta prestalo 43. Izmed teh pa bo žirija v sestavi Eka Vogelnik, dr. Naško Križnar in Amir Muratović izbrala najboljše, ki bodo predstavljeni v Izoli.
Število prijavljenih filmov na letošnji festival in njihova kakovost kažeta, da otroška filmska ustvarjalnost kljub skoraj popolni ignoranci osnovnih šol, ki filmski vzgoji skorajda ne posvečajo pozornosti, napreduje, raste in uspešno presega sodobne globalne medijske vzorce. Ker filmske vzgoje v šolah ni že vsaj dvajset let, filmi največkrat nastajajo na delavnicah zunaj njih, v klubih ali v domačih sobah. Redke so šole, na katerih izključno zaradi zanesenjaških mentorjev danes delujejo filmski krožki. Zato je vloga JSKD, ki eden redkih podpira izobraževanje mladih na tem deficitarnem področju, toliko pomembnejša.
Na posvetu o filmski vzgoji mladih se bodo sodgovorniki, pedagogi, mentorji, avtorji, predvsem pa poznavalci otroške filmske ustvarjalnosti Matija Milčinski, Naško Križnar, Eka Vogelnik, Dženi Rostohar, Mitja Manček in Peter Milovanovič Jarh med drugim spraševali, kako naj pedagogi navkljub sodobnim medijem nenaklonjeni slovenski šolski in kulturni politiki vključujejo mlade v razmišljanje o vsebinah in sporočilih, ki jih prinašajo dan za dnem brezštevilni filmi in medijska sporočila. Kako naj pedagogi, ki so tehnološko veliko bolj neizobraženi in nebogljeni kot sodobni slovenski otroci in mladostniki, ki mimogrede »ustvarjajo« filmčke s telefoni in jih brez težav distribuirajo v svet preko You tuba, vodijo otroško in mladinsko filmsko ustvarjanje. Kdaj in kako so otrokom potrebni in kdaj povsem odveč? Kako naj kreativno vodijo otroško in mladostniško občutljivost skozi labirinte informacij, manipulacij, ne da bi sami manipulirali z njimi? Na posvetu bodo razmišljali o možnostih sodobne filmske in medijske vzgoje, o pomenu otroške filmske ustvarjalnosti, o pogledih mladih, njihovih potrebah, hkrati pa bodo skozi praktičen prikaz uspešne, nekonvencionalne, otroške in mladinske filmske ustvarjalnosti in pedagoškega vodenja tega procesa pokazali primer dobre in uspešne prakse, ki lahko marsikoga navduši in motivira pri filmsko-vzgojnem delu.
NEKAJ MISLI DOLGOLETNIH SOPOTNIKOV OTROŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA OB NJEGOVI 50-LETNICI
EKA VOGELNIK: »Takrat, pred 50. leti, ko so se začela filmska srečanja najmlajših ustvarjalcev, je gospa Borčič organizirala svoja pedagoška filmska srečanja in Mako Sajko nas je na filmskih seminarjih strogo gledal in spraševal, kaj sploh hočemo. Mi pa smo hoteli le vstopiti v filmsko čarovnijo. Takrat sem bila del te zgodbe. Doma so mi kupili poceni rusko kamero za 8mm film na pero, vsak zvitek filma sem poslala nekam daleč razvit in temu je sledilo vznemirljivo čakanje na filmski trak in odkrivanje, kaj je uspelo. To je bil zame vedno čudež. O filmu sem se učila v Kinoteki, moj vzornik pa je bil Norman Mclaren, ki ga je te dni ob 100. letnici rojstva slavila ta ista Kinoteka.
Srečanja mladih filmarjev in delo z njimi so bila takrat pionirska, raziskovalna in zaradi dobre organiziranosti pomembna. Za marsikoga je bila to edina možnost, da je lahko prišel do kamere in snemal. Potem pa se je snemalna tehnika postopno in vedno hitreje razvijala in danes lahko vsakdo snema in to ni več čudež. Ali sploh še potrebujemo filmske seminarje in srečanja? Šole so si nabavile poceni digitalne kamere, mladi in najmlajši imajo vsak svoj fotoaparat. Delo z mladimi so marsikje prevzeli računalniški pedagogi ali kaki drugi navdušenci. Na srečanja mladih filmarjev je začela prihajati množica stereotipnih filmov. Pokazalo se je, da mladim filmskim ustvarjalcem in njihovim mentorjem ni več jasno niti kaj želijo snemati niti kako naj to posnamejo. In tu se ponovno pojavlja pomembna vloga filmskega izobraževanja mladih - zato, da se bodo znali skozi filme spraševati, kdo so in da bodo znali pripovedovati svoje zgodbe o ljubeznih, bolečinah, strahovih in uspehih, o svojem doživljanju okolja, šole, staršev in družbe na mnoge načine, ki jih filmsko sporočilo ponuja.
Imela sem privilegij, da sem bila nekajkrat selektorica na srečanjih najmlajših filmskih ustvarjalcev. Privilegij zato, ker je bilo vedno nekaj filmov, ki so mi odkrili koščke njihovih življenj. Pri ustvarjalnosti najmlajših, mladih, pa tudi odraslih gre v bistvu prav za to.«
MATIJA MILČINSKI: »Ko skuša človek napisati kaj o filmu, o filmski vzgoji, o mladih filmskih ustvarjalcih, se najprej zave, da filma kot njegove fizične pojavnosti, torej 35 milimetrov široke opne s po štirimi luknjicami ob strani vsake sličice, ni več. Filmski projektorji stojijo pred projekcijskimi kabinami kot muzejski eksponati, v kabinah samih pa kraljujejo pregrešno dragi, iz evropskih sredstev financirani digitalni projektorji. Filmske kamere, katerih šum je bilo za potrebe zvočnega filma treba dušiti s stokilskimi blimpi, so nadomestile skorajda žepne aparature, ki same od sebe nastavijo zaslonko, ostrino in barvno zasičenost ter hkrati posnamejo zvok v stereo tehniki. Snema lahko vsak, ki ima mobitel, svoje izdelke lahko kaže širni publiki na domačem televizorju. Razveseljivo pa je dejstvo, da filmska vzgoja - če ji še zmerom smemo tako reči – še vedno živi in priteguje nove in nove mlade filmske ustvarjalce. Ti se igrajo film, igrajo se filmske režiserje, filmske igralce, filmske snemalce, filmske montažerje, pa čeprav je vse skupaj ena sama elektronika, ki se meri v stotih framih na sekundo in je slikovna frekvenca 24 sličic že zdavnaj pozabljena. Filme danes v resnici lahko snema vsak, dobro pa jih bo posnel le tisti, ki si bo pridobil določena filmska znanja in izkušnje. Razvila se mu bo fantazija, znal se bo sproščati, spoznaval bo osnove filmskega jezika. Tako bodo iz mladih filmskih ustvarjalcev nastali izobraženi in kritični filmski gledalci, kakšen od njih pa se bo v kasnejših letih zagotovo uveljavil tudi kot filmski avtor.«
PROGRAM
ČETRTEK, 16. OKTOBER
8.00 – 11.00 SONČNA DVORANA - Filmska delavnica 1- »naredi film s telefonom!«, Matija Milčinski
9.30 - 11.00 KULTURNI DOM – klubski prostor: Filmska delavnica 2 - Miha Hočevar in ustvarjalci filma Gremo mi po svoje
11.00 – 12.30 KULTURNI DOM – dvorana: Otvoritev jubilejnega 50. Srečanja in projekcija najboljših filmov, podelitev priznanj in nagrade otroške žirije
12.30 – 14.00 KULTURNI DOM – klubski prostor: Pogovor mladih ustvarjalcev z žirijo
14.00 – 15.00 Prosto
15.00 – 18.00 SONČNA DVORANA: Filmska delavnica 3 - »naredi film s telefonom!«, Boštjan Vrhovec
15.00 – 18.00 KULTURNI DOM – klubski prostor: Podij: Smisel, možnosti in potreba po medijski vzgoji v šoli
/predavanje/pogovor za pedagoge/
Podij: delavnica za mentorje in pedagoge: Kako voditi otroško filmsko ustvarjalnost – primer dobre prakse
PETEK, 17. OKTOBER
9.00 – 13.00 SONČNA DVORANA: Filmska delavnica 4 – projekcija ustvarjenih filmov, Boštjan Vrhovec
