Odprto pismo skupine Modro za študente
3.10.2014, avtor: (info) / rubrika: aktualno
Spoštovana gospa ministrica za izobraževanje, znanost in šport, doktorica Stanka Setnikar Cankar, in spoštovana gospa ministrica za delo, družino in socialne zadeve, doktorica Anja Kopač Mrak, ta teden je prag fakultet po celi državi prvič prestopilo dvajset tisoč brucev, ki bodo kmalu soočeni z realnostjo študentskega vsakdana. Spoštovani ministrici, kakšna pa je po vašem mnenju naša realnost? V torek smo na sprejemu ljubljanskih brucev, ki je potekal na Kongresnem trgu, lahko slišali veliko lepih besed: pozvani smo bili, naj si ogledamo trge in parke najlepšega mesta na svetu, razložili so nam, da je pred nami ogromno možnosti in priložnosti ter da je le na nas, da jih izkoristimo. Vsi govorci so nam zavidali brezskrbnost študentskega življenja, a ob tem pa nihče od nas, študentov, ni razumel, kaj točno nam je za zavidati.
Nam zavidate to, da naši povprečni mesečni stroški v času študija znašajo 600 EUR in da iz leta v leto naraščajo? Od leta 2010 so se namreč zvišali kar za 100 EUR[1], zato se bojimo, da kmalu ne bomo zmogli zaslužiti dovolj, da si bomo lahko privoščili študij, za katerega sicer pogosto slišimo, da je brezplačen. Nam zavidate tako imenovani brezplačni študij, ki naj bi nam bil omogočen, a nas že ob začetku vsakega študijskega leta udari po denarnicah, ko naenkrat odštejemo po več sto evrov za nakup študijske literature, plačilo vpisnin in nakup materiala, brez katerega sploh ne moremo opravljati izpitnih obveznosti? Nam zavidate, da morajo nekateri študentje za študentsko sobico v prestolnici plačevati skoraj 300 EUR na mesec, ker kapacitete ljubljanskih študentskih domov zadostujejo za zgolj 20 % študentov?
V skupini Modro za študente smo trdno prepričani, da je kvalitetno, javno in brezplačno visoko šolstvo pravica slehernega študenta, zato ostro nasprotujemo manjšanju sredstev za visokošolsko izobraževanje, saj s tem pada kvaliteta študija, negativni učinki varčevalnih ukrepov pa posegajo v prostor intelektualnega razvoja mladih posameznikov. Prav tako nasprotujemo vsakršnim posegom in hitrim rešitvam, ki izobraževalni sistem tako ali drugače oddaljujejo od vsebine in ga približujejo tržni logiki delovanja izobraževalnih institucij.
Trdimo, da nikoli ne sme postati zavidanja vredno to, da študentje delamo ne le zato, da sebi omogočimo študij, temveč tudi zato, da s svojimi prihodki preko študentskega dela finančno pomagamo svojim družinam, svojim staršem, ki so zgolj po krivdi sistema ostali brez dela. Skozi ta brezskrbna leta smo torej študentje v resnici na vsakem koraku obremenjeni s tem, kako bomo s svojimi prihodki pokrili vse te stroške in plačevali napake neoliberalnih politik, ki so prizadejale naše starše. Zaskrbljeni več mesecev tako čakamo, kdaj se bo za nas našla postelja v prepolnih študentskih domovih, medtem pa si moramo spet sami kriti stroške bivanja v vedno dražji prestolnici, ki je bila na sprejemu brucev tako opevana. Grozljivo je, da se moramo študentje vsakič znova z oblastjo pogajati o pravicah, ki smo si jih že izborili, še grozljivejše pa je, da so socialni transferji (štipendije, subvencionirani prevozi in prehrana ter bivanje, invalidnine in ostali transferji) razumljeni kot socialni korektiv, s katerim manipulirajo politične elite, namesto, da bi bili dojeti kot spodbuda za razvoj posameznikovih potencialov in interesov.
Ko nam uspe študij dokončati, se soočimo z novimi ovirami. Zaposljivost mladih je dandanes namreč resen problem, saj svoji izobrazbi navkljub težko dobimo zaposlitev znotraj okvira pridobljenih znanj. Shema Jamstvo za mlade, ki je opevana kot eden največjih dosežkov na področju mladih v preteklem letu, predstavlja zgolj kozmetične ukrepe, problema pa se je potrebno lotiti na sistemski ravni. V skupini Modro za študente podpiramo fleksibilnejše zaposlovanje mladih in sistem prožne varnosti po vzoru Danske, a z jasno zahtevo, da ob tem ostanejo nedotaknjene pridobljene pravice zaposlenih. Prav tako želimo in predlagamo, da se delovne izkušnje, pridobljene s študentskim delom, upoštevajo pri iskanju redne zaposlitve, s čimer bi študentsko delo kot tako pridobilo intrinzično vrednost in ne bi ostalo zgolj socialni korektiv.
Več kot jasno je, da je študentska problematika zelo kompleksna, zato smo prepričani, da bo kot taka terjala tudi kompleksno obravnavo. Za začetek tako v skupini Modro za študente predlagamo imenovanje posebnega sekretarja za mladino, ki bi se v sklopu vlade ukvarjal izključno s področji, ki jih navajamo. Seveda pa se zavedamo, da je potrebna zagotovitev neodvisnosti delovanja omenjenega sekretarja, ki ne bi predstavljal zgolj dela političnih kvot, temveč kompetentno osebo, ki je s problematiko področja dobro seznanjena. Predlagamo, da bi sekretarja za mladino izbrale organizacije mladinskega nevladnega sektorja.
Pohod neoliberalnih politik je v zadnjih treh desetletjih s krčenjem težko priborjenih pravic iz mladih ustvaril marginalen del družbe. V skupini Modro za študente se zavedamo, da je prihodnost odvisna od nas, zato ostro nasprotujemo vsakršnim spremembam, ki bi omejevale mlade pri njihovem razvoju in posledičnem doprinosu k naši družbi kot celoti. Do konca se bomo borili, da se študente iz obrobja družbe potisne v njeno ospredje ter da se nas končno začne obravnavati kot nosilce družbenih sprememb in napredka!
V pričakovanju vaših odgovorov vas lepo pozdravljamo,
Skupina Modro za študente
