O prenosu znanja
2.10.2014, avtor: (šm) / rubrika: aktualno
EVROPSKA KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI
Zgodil se je še zadnji ulični pogovor v nizu petih na temo Prihodnost je v, ki so se odvijali pred Hišo EU v Ljubljani, v sklopu Evropske knjižnice pod krošnjam (izpeljal zavod Divja misel v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji). Potekal je ravno 1. oktobra, na prvi dan novega študijskega leta, in skladno s tem je bilo govora o sodelovanju in prenosu znanja. Tudi tokrat smo lahko prisluhnili pogovoru zanimivih gostov, ki ga je povezovala Edita Cetinski Malnar, novinarka in idejna snovalka ter urednica oddaje Prva ideja. Med gosti so bili dr. Maja Makovec Brenčič, predavateljica mednarodnega poslovanja pri nas in v tujini, ki med drugim svetuje domačim in tujim podjetjem, od lanskega oktobra tudi prorektorica Univerze v Ljubljani za področje prenosa znanja, dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Ljubljana, ki kot mentor mladim raziskovalcem vodi študentske skupine do prestižnih mednarodnih študentskih tekmovanj, na katerih zasedajo tudi prva mesta, ter dr. Katerina Čeh, veterinarka, mlada raziskovalka, ki je v sodelovanju s svojim mentorjem dr. Gregorjem Majdičem ustanovila podjetja Animacel. Gre za prvo podjetje v Sloveniji, ki ponuja zdravljenje sklepnih obolenj živali s pomočjo matičnih celic, vendar bolj pomembno je, da gre za eno izmed prvih znanstvenih podjetji, ki je bilo ustanovljeno leta 2011 kot »spin-out« podjetje in sicer v sklopu Veterinarske fakultete na Univerzi v Ljubljani.
V Sloveniji imamo vrsto visokošolskih in raziskovalnih institucij, ki prenašajo znanje v gospodarstvo in širšo družbo. A takšno sodelovanje in povezanost med znanostjo in gospodarstvom bo treba okrepiti in spodbuditi. Eden izmed ciljev Strategije Evropa 2020 se namreč dotika prav tega področja in pravi, da bomo v prihodnje namenili 3 odstotke BDP EU (namesto zdajšnjih dveh odstotkov) raziskavam in razvoju. Ravno zato so govorci tokrat skušali pojasniti, kako poteka sodelovanje in prenos znanja med znanostjo in gospodarstvom ter kako bi ga bilo mogoče v prihodnje še bolj spodbuditi. Glasno so razmišljali tudi o nujnosti trajnostno naravnanega in celovitega sistema povezav med znanjem, inovacijami in prenosom znanja in tudi o tem, kakšne oblike in načine prenosa znanja že imamo ter, kako jih je mogoče čim učinkoviteje razvijati in udejanjati. Tako so se dotaknili pomembnih izzivov ustvarjanja napredka in novih dodanih vrednosti za gospodarstvo in družbo kot celoto.
