O informacijski družbi
25.9.2014, avtor: Špela Močilnikar / rubrika: aktualno
Pred Hišo EU v Ljubljani se je 24. septembra letos odvil četrti iz niza petih uličnih pogovorov, tokrat na temo Prihodnost je v ..., ki potekajo v sklopu Evropske knjižnice pod krošnjami (izvaja jo zavod Divja misel v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji). Vuk Ćosić, strokovnjak za spletno komuniciranje in član Odbora za pravično in solidarno družbo, je spretno vodil pogovor o informacijski družbi z zanimivimi gosti, med katerimi so bili Gorazd Božič, krovni slovenski strokovnjak za internetno varnost, Lenart J. Kučić, novinar in avtor številnih člankov in raziskav o novih medijih, ter Filip Muki Dobranić, vodja projekta Danes je nov dan. Govora je bilo o informacijski družbi ter o tem, kaj je vredno v njej spodbujati. Gostje so ugotavljali, da niso pomembni zgolj tehnični kazalniki, temveč je predvsem treba razmisliti tudi o vplivu tehnologije na razvoj družbe, zato se je pogovor med drugim dotikal tudi demokratičnosti informacijske družbe, možnosti večje državljanske udeležbe in tudi strukturnih sprememb, ki bi jih lahko prinesla družba dejavnih digitalnih državljanov.
V uvodu je Vuk Ćosić spregovoril o informacijski družbi in njenem razvoju. Med drugim je povedal, da je velik razkorak med tem, kako smo pred dvajsetimi leti mislili, da se bo internet razvijal in resničnim potekom njegovega razvoja, katerega rezultat je sedanje stanje informacijske družbe. Meni, da trenutna obravnava informacijske družbe zgolj skozi prizmo povpraševanja in ponudbe ni primerna, saj gre namreč za kompleksen organizem, ki vpliva na strukturo družbe v celoti. Težavo vidi tudi v tem, da se večino dogajanja na spletu skuša obravnavati v tehničnem smislu, zato je za svetlejšo prihodnost informacijske družbe po njegovem mnenju treba več skrbi nameniti vsebinskim elementom informacijske družbe kot pa tehničnim.
Tudi Lenart J. Kučić vidi ključni problem interneta in tudi drugih medijev v tem, da so se zreducirali zgolj na potrošniške dobrine. Takšno stanje pripisuje predvsem nekritičnemu prenašanju ameriških dokumentov, ki urejajo področje informacijske družbe v prostor EU. Razvoj interneta v EU je tekel od izgradnje infrastrukture, omogočanja novih delovnih mest in e-udeležbe do trenutne faze ustvarjanja informacijske družbe. Zdaj bo morala EU odgovoriti na vprašanje, s katerim se do zdaj ni ukvarjala, namreč kako na spletu hkrati zagotoviti uresničevanje demokratičnih in liberalnih vrednot ter tržni sistem, in tudi kako omogočiti demokratičnost informacijske družbe. To se dotika tudi vprašanja zasebnosti uporabnika in njegove pravice do svobode izražanja na spletu. Lenart J. Kučić meni, da bi morala EU sprejeti dejstvo, da demokratična informacijska družba ne more obstajati, dokler ne bomo vsem zagotovili odprtih možnosti za sodelovanje in dejavne državljanske udeleže. Ob tem je dodal, da uporabniki tehnologije ne bodo uporabljali z namenom dejavne državljanske udeležbe, dokler o tehnologiji ne bomo razmišljali v sklopu političnega boja.
Filip Muki Dobranić je prepričan je, da razlog za premajhno udeležbo naših državljanov tiči v dveh popolnoma zgrešenih točkah. Ti sta utemeljevanje nacionalne podobe na liku Cankarjevih hlapcev in večno čakanje na nacionalnega heroja, ki nas bo vse odrešil. Ob tem se sprašuje, ali je možno na spletu ustvariti mehanizem, ki bi spremljal dogajanje na ulicah ter omogočil odzivanje nanj. Meni, da bo lahko naša družba delovala kot informacijska družba šele, ko bomo omogočili možnosti za razvoj programske opreme, ki bo državljanom omogočala dejavno udeležbo v procesih odločanja. Javnost bi po njegovem mnenju morala imeti dostop do zakonov, še preden pridejo na obravnavo v državni zbor, torej v fazi njihovega oblikovanja. Le tako bi imela javnost priložnost, da izrazi svoje mnenje in sodeluje v procesu odločanja in oblikovanja zakonov. Med drugim je povedal, da je za boljšo prihodnost informacijske družbe potrebno spoznanje, da splet deluje drugače kot televizija, radio in tisk. Stari mediji od uporabnika zahtevajo dlje časa trajajočo pozornost, ki jo vmes zapolnijo z oglasnimi sporočili, od katerih živijo. Na spletu se odvija vse zelo hitro, saj ima uporabnik možnost, da sam izbira med vsebinami, ki jim bo namenil svoj čas in pozornost. Filip Muki Dobranić ugotavlja, da »žal o informacijski družbi, ki bi podpirala dejavno udeležbo državljanov, ne moremo govoriti, dokler mora uporabnik spleta nameniti več deset minut, da na spletnih straneh naše vlade najde določen pravni akt.«
Gorazd Božič, krovni slovenski strokovnjak za internetno varnost, meni, da o prihodnosti informacijske družbe lahko govorimo le okvirno in zgolj za kratek čas naprej, kako se bo razvijala na daljši rok je namreč težko predvidevati. Z Vukom Ćosićem sta razpravljala tudi o strategijah, ki urejajo področje informacijske družbe. Gorazd Božič je povedal, da nacionalne strategije potrebujemo, saj nam povedo, kakšno je stanje posameznega področja, v tem primeru informacijske družbe pri nas, in hkrati začrtajo prihodnji razvoj tega področja, ki bi moral državi pomeniti zavezo. V Sloveniji imamo veliko strategij, a žal se težava vedno pojavi pri njihovi implementacijami. Krovni slovenski strokovnjak za internetno varnost ugotavlja, da mnoge izmed naših strategij niso bile uresničene v celoti, pisci novih strategij pa si le redko zastavijo vprašanje, zakaj prejšnja ni bila realizirana. Meni, da bi se morali snovalci strategij in oblikovalci zakonov posvetovati s strokovnjaki, ki delujejo na področju, ki ga bodo ti politični akti urejali. Po njegovem mnenju je pred vpeljavo posameznih uredb potreben temeljit razmislek o posledicah, ki jih bo imela uredba ob izvedbi.
