Ob koncu
12.9.2014, avtor: Špela Močilnikar / rubrika: aktualno
Ob koncu svojega mandata se je dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, v petek, 12. septembra letos, v Ljubljani, na srečanju z novinarji iskreno zahvalil vsem, ki so sodelovali z njim, tudi tistim, ki so bili drugačnega mnenja, saj meni, da je bogastvo predvsem v raznolikih pogledih. Zlasti se je zahvalil vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, sodelavcem pri Unescu in Direktoratu za informacijsko družbo, svojim marljivim sodelavcem na ministrstvu in tudi novinarjem, ki smo spremljali delo ministrstva in o tem obveščali javnost.
Svoj, sicer kratek mandat, ki je trajal le leto in dva meseca, ocenjuje za uspešnega. Tako v preteklem letu kot tudi letos jim je na ministrstvu uspelo pridobiti dodatna sredstva, s katerimi so zagotovili stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja. Delo njegovega mandata je potekalo vzdolž celotne vzgojno-izobraževalne vertikale, pozabili niso niti na izobraževanje odraslih, pozornost so namenili športu, znanosti, raziskovanju ter razvoju in vlaganju v informacijsko družbo.
Predšolska vzgoja ter osnovnošolsko in glasbeno izobraževanje - V tem mandatu jim je uspelo držati obljubo in niso spremenili normativov v predšolski vzgoji. Pri osnovnošolskem in glasbenem izobraževanju so vpeljali dve spremembi zakona, in sicer so poenostavili vpis in vpeljali nacionalno preverjanje v šesti razred osnovne šole. Kot veleva Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, jim je uspelo v devetletko vpeljati zgodnje učenje tujega jezika v drugi razred osnovne šole in izbirne predmete v peti in šesti razred, kar je z letošnjim septembrom že redna praksa osnovnih šol. Nacionalni program je bil na tem področju uresničen v celoti, realizirali so tudi dogovor s sindikati, uspelo pa jim je tudi ohraniti normative in kakovostno izobraževanje - kljub večjemu vpisu otrok v prvi razred. Uspelo jim je pripraviti tudi zakon, ki bi uredil status mednarodnih šol in vrtcev, ki zaradi kratkega mandata še ni bil implementiran. V prihodnje bo treba urediti še status evropskih šol. V letu 2013 so uveljavili zakon o otrocih s posebnimi potrebami iz leta 2011, ki pa čaka še na nekatere popravke. Imenovali so tudi medresorsko skupino za nadarjene otroke.
Srednje šole - Na področju srednjega šolstva ni bilo večjih posegov, z izjemo Šolskega centra Maribor. Ta je lani združil Tehniški šolski center Maribor in Lesarsko šolo Maribor, a zdaj oba vnovič delujeta samostojno. Od začetka lanskega leta uspešno deluje tudi poenoten sistem financiranja srednjih šol, z izjemo nekaterih dijaških domov in srednjih šol, ki jim bo treba zagotoviti še dodatna sredstva.
Prehrana - Pri šolski prehrani ni bilo sprememb. Edina novost, ki se uvaja letos, se dotika vloge za uveljavljanje subvencije malice in kosila, ki je staršem ni treba več oddajati.
Višje strokovno izobraževanje - Z zakonom o višjem strokovnem izobraževanju so uspešno zajezili fiktivne vpise in vpeljali register oseb s pravico do rednega izobraževanja ter spremenili postopek akreditacije višješolskih študijskih programov. V preteklem letu so vpeljali sedem medpodjetniških izobraževalnih centrov, ki uspešno povezujejo gospodarstvo z izobraževanjem, letos pa naj bi še štiri.
Izobraževanje odraslih - Na MIZŠ so tako lani kot tudi letos sprejeli nacionalni program izobraževanja odraslih. Posebnost leta 2013 je, da smo dobili tudi resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v republiki Sloveniji za obdobje 2013-2020. Letos smo se vključili tudi v mednarodno raziskavo PIAAC, ki meri kompetence odraslih. Raziskava bo potekala do konca letošnjega decembra, njeni rezultati bodo objavljeni junija 2016.
Visokošolsko izobraževanje - Na področju visokošolskega izobraževanja jim je uspelo uskladiti zakon s sindikati in drugimi vpletenimi. V dobro visokošolskega izobraževanja si dr. Jernej Pikalo želi, da bi bil zakon čim prej sprejet. Ob tem opozarja, da bo po sprejemu zakona treba spremeniti še številne druge dokumente, statute in pravilnike izobraževalnih ustanov. Med njegovim mandatom smo pri nas dobili tudi dve Unescovi katedri, in sicer katedro za krasoslovje v Novi Gorici in katedro za odprte izobraževalne vire na Inštitutu Jožef Štefan. Žal problem še vedno ostaja financiranje visokega šolstva. Pred kratkim so sicer v sklad za visokošolsko izobraževanje k načrtovanim 237 milijonom evrov dodali še 6 milijonov evrov. Dr. Jernej Pikalo meni, da bi morali za izhodišče financiranja visokega šolstva vzeti znesek iz leta 2012, ki je znašal 268 milijonov evrov. Ta znesek moramo postopno večati, dokler ne bo dosegal dveh odstotkov bruto domačega proizvoda.
Uvajanje informacijsko komunikacijske tehnologije pri učenju in poučevanju - Na MIZŠ niso pozabili na razvoj IKT v izobraževanju. Uspešno so končali projekt e-šolstvo in vzpostavili programski svet za informatizacijo izobraževanja. Informatizacija javnih zavodov že teče, objavili so razpis za vpeljavo optičnega interneta v izobraževalne in raziskovalne zavode, načrtujejo še objavo razpisa za strojno opremo v osnovnih šolah.
Šport - Aprila letos so na MIZŠ sprejeli nacionalni program športa, začeli so tudi s projektom izgradnje nordijskega centra v Planici, ki naj bi bil končan do konca prihodnjega leta. Uspešno so nadaljevali tudi s projektom Zdrav življenjski slog, ki otrokom omogoča vsakodnevno in strokovno vodeno telesno vadbo.
Znanost in informacijska družba - Na področju znanosti smo vključeni v več mednarodnih in nacionalnih projektov, prijavljamo se tudi na nove, ki bodo dali večji poudarek krepitvi zmogljivosti (capacity building). Strategija pametne specializacije, ki nam bo omogočala črpanja sredstev iz programov Evropa 2020, je že pripravljena in bo kmalu sprejeta. Lani so kot ukrep za preprečevanje bega možganov pripravili razpis za spodbujanje mladih raziskovalcev v vrednosti šest milijonov evrov. Področje informacijske družbe je bilo v tem mandatu deležno kar nekaj sprememb, kot so sprememba Zakona o informacijski znanosti, sprememba Zakona o elektronskem delovanju in elektronskem podpisu. Šlo je predvsem za odpravo administrativnih ovir. Ena izmed uspešnejših novosti so elektronske dražbe, ki so do zdaj prinesle največji nenačrtovani prispevek za razvoj mobilnih in informacijskih tehnologij, in sicer kar 150 milijonov evrov. Ustanovljen je bil tudi Slovenski internetni forum, ki se zavzema za nevtralen internet. Na MIZŠ so pripravili tudi tri nove dokumente, in sicer pod skupnim imenom Digitalna Slovenija. Prav zdaj so na tem področju odprti javni razpravi. Uspešno poteka tudi projekt kartiranja informacijske infrastrukture - to je nujno za nadaljnje načrtovanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij.
In še o mladih - Med drugim je bil v tem mandatu sprejet tudi nacionalni program za mladino do leta 2020, v katerem je poudarek predvsem na medresorskem sodelovanju. Uspešno so zaokrožili program Mladi plus v sklopu Erasmusa in objavili razpis za iskalce prve zaposlitve v vzgoji in izobraževanju.
Po končanem mandatu se dr. Jernej Pikalo vrača na svoje staro mesto, torej v predavalnice. Z delom bo začel še pred prvim študijskim dnem, zato ne vidi potrebe, da bi koristil denarni nadomestek. Svojim naslednikom želi uspešno delo, predvsem pa upa, da bo to usmerjeno v dobro izobraževalnega in raziskovalnega dela pri nas.
