Domov - > eŠR ->

Evropska knjižnica pod krošnjami II

11.9.2014, avtor: (šm) / rubrika: aktualno

Strateški dokument Evropa 2020 med drugimi vključuje tudi cilj na področju zaposlovanja, in sicer, da mora imeti 75 odstotkov prebivalstva (zdaj 69 %), starih od 20 do 64 let, zaposlitev. Da bi se evropski državljani do tega cilja lažje opredelili, je v sredo, 10. septembra letos, v Ljubljani v sklopu niza pogovorov Evropska knjižnica pod krošnjami potekal že drugi, tokrat o zaposlovanju. Prisluhnili smo pogovoru dr. Alenke Starič, izvedenke za zahtevne zaposlitve in strokovnjakinje za iskanje in selekcijo kadrov, ter Lenartu J. Kučiću, novinarju in avtorju številnih strokovnih člankov na temo multimedijskega lastništva in novih medijev.

 Po izstopu ni vrnitve

V zanimivem pogovoru je dr. Alenka Starič med drugim omenila, da Slovenija postaja šolska institucija, ki izobražuje mlade in jih podarja tujini. Mnogi uspešni mladi dijaki in študenti namreč nadaljujejo svojo akademsko pot v tujini, kamor gredo z namenom, da bi pridobili novo znanje in ga pozneje prinesli nazaj v Slovenijo. Teh mladih strokovnjakov je bistveno več, kot prikazuje statistika. A žal ti mladi izobraženi kadri ob vrnitvi domov naletijo na zaprt sistem, ki ne omogoča vrnitve po izstopu. Lenart J. Kučić ugotavlja, da je pri nas akademska poklicna pot najbolj gotova, če je vezana na eno katedro ali enega profesorja, zato odhod na študij v tujino predstavlja izstop iz sistema, v katerega se ni mogoče vrniti, niti vanj vstopiti od zunaj. Pri nas je tako tudi pri poslu.

 Treba je omogočiti pretok

Mnogi govorijo o begu možganov, a dr. Alenka Starič opozarja, da gre predvsem za neomogočanje pretoka kadrov. »Evropska unija je skupen prostor, ki bi lahko Sloveniji omogočil razvoj, če bi pretok kadrov deloval. Če izobraženi Slovenci odhajajo v tujino, bi morala Slovenija odpreti vrata za tuje strokovnjake.« A ne le to. Treba je spremeniti tudi naše okolje, ki ga določa zakonodaja, meni gostja tokratnega uličnega pogovora: »Okolje namreč določa, kdo bo v naši družbi uspešno deloval. Naša zakonodaja, žal, dopušča, da na odgovornih mestih napredujejo ltisti, ki delujejo le za svoj interes namesto za skupno dobro. Do poglavitnih sprememb, ki bodo imele učinek, bo prišlo šele ob spremenjenem zakonodajnem okolju, ki bo omogočal novim, predvsem družbeno odgovornejšim, da zasedejo družbeno pomembne funkcije.«

Lenart J. Kučić je ob tem dodal, da bi nam morali politični dokumenti služiti predvsem kot inštrument za omogočanje razvoja določene strategije, treba pa se je predvsem odločiti, v katero smer bomo usmerili razvoj.