Pol stoletja Albrehtove šole
8.7.2014, avtor: Andreja Ortl / rubrika: utrip
Šolstvo na kamniškem ima večstoletno tradicijo. Posebno mesto v tej zgodovini ima največja šola v občini Kamnik, Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, ki poleg matične zgradbe združuje še štiri podružnične šole (Nevlje, Mekinje, Tunjice, in Vranja Peč). Letos šola praznuje svojo 50. obletnico ustanovitve. Nastanek organiziranega šolstva v Kamniku je povezan z vzponom in rastjo kraja v trg in mesto (leta 1220). Plemstvo je reševalo svoje potrebe po izobraževanju z zasebnimi učitelji, Cerkev s samostanskimi in stolnimi šolami. Bolj ko se je krepilo meščanstvo, bolj se je kazala potreba po širše dostopnem šolstvu.
Začetki Osnovne šole Frana Albrehta segajo v leto 1882 (povzeto po zborniku Pol stoletja Albrehtove šole)
Pomembno prelomnico za šolstvo je pomenilo sprejetje avstro-ogrske zakonodaje leta 1869, ko naj bi nadzorstvo nad šolo prešlo s cerkvenih na državne organe. Pouk se je v osnovni šoli Kamnik začel 5. 10. 1882 v novo zgrajeni šolski stavbi na Glavnem trgu. Leta 1914 je poslopje šole zasedla vojska, zato se je pouk izvajal v kaplaniji na Šutni. Pozneje so pridobili še dve sobi pri sestrah usmiljenkah. Po končani vojni 1918 je šola ponovno zaživela v poslopju na Glavnem trgu. 929 je bilo z Zakonom o šolstvu vpeljano splošno in obvezno osemletno šolanje. Po enotni nižji ljudski šoli so druga štiri leta učenci lahko izbirali med višjo ljudsko šolo, nižjo gimnazijo, meščansko ali strokovno šolo. Istega leta je Občina Kamnik kupila zemljišče za zidavo nove osnovne šole (zdajšnja stavba Osnovne šole Toma Brejca). 1941 je bila zgradba zgrajena do tretje gradbene faze. Nemci so z gradnjo nadaljevali in leta 1942 se je začel pouk v novi šolski stavbi. Leta 1943 so morali šolarji prepustiti šolsko zgradbo, zato se je pouk preselil na Glavni trg. Po odhodu nemške vojske se je pouk ponovno izvajal v stavbi zdajšnje šole Toma Brejca. V stavbi sta imeli prostore nižja gimnazija in osnovna šola. Leta 1948 je ministrstvo za prosveto izdalo dovoljenje, da se v Kamniku ustanovi popolna osemletna gimnazija. S tem se je začelo postopno povečevanje oddelkov gimnazije. Leta 1951 se je morala osnovna šola seliti nazaj na Glavni trg, kjer je domovala že podružnica Narodne banke. Zaradi pomanjkanja prostora so bili učenci nameščeni še na treh lokacijah: v vrtcu, poslopju stare Ete in stanovanjskem bloku na Duplici. Leta 1958 je bila izpeljana šolska reforma, ki je uzakonila enotno osemletno osnovno šolo in v šolsko obveznost zajela otroke od 7. do 15. leta.
Od prve ideje do izgradnje nove osnovne šole je poteklo osem let (1955–1963). Prvotno naj bi imela dve nadstropji, grajena pa je bila za potrebe gimnazije. Osnutek za novo gimnazijo je pripravil arhitekt Emil Navinšek. A od osnutka do realizacije je poteklo kar nekaj časa. Leta 1958 je bila skladno s šolsko reformo izpeljana reorganizacija splošnega izobraževalnega sistema. Dobili smo dve osnovni šoli: I. Osnovna šola Kamnik (danes Osnovna šola Frana Albrehta) in II. Osnovna šola Kamnik (danes Osnovna šola Toma Brejca). S to reformo se je število gimnazijcev prepolovilo, povečalo pa se je število osnovnošolcev. Prvotna ideja se je delno umaknila potrebi po gradnji nove osnovne šole. Leta 1963 je bila zgradba pripravljena za sprejem učencev II. osnovne šole Kamnik in gimnazijcev. Šola se je preselila v novo šolsko poslopje 8. oktobra 1963.
Pouk v novi šolski zgradbi od 1963 do danes
Od septembra do 8. oktobra je bil pouk organiziran kar v naravi. Pouk na razredni stopnji je potekal brez zapletov in učenci so bili s tako obliko pouka zelo zadovoljni, zlasti zato, ker ni bilo šolskega zvonca. Na predmetni stopnji so pouk vodili razredniki, le pouk fizike in matematike predmetni učitelji v stari mestni telovadnici. Prvi ravnatelj I. osnovne šole Kamnik je bil profesor Slavko Ferbežar. V šolskem letu 1963/1964 je šolo obiskovalo 806 učencev v 28 oddelkih. Leta 1964 so I. osnovno šolo preimenovali v Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Leta 1979 se je Gimnazija preselila v novo šolsko poslopje in Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik je pridobila dodatne prostore, novembra 1979 pa je bila končana gradnja športne dvorane in večnamenskega prostora. V petih desetletjih je bila šola uspešna na strokovnih področjih kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Vzgojila in izobrazila je nešteto rodov učencev in mnogi med njimi so prepoznani v slovenskem in svetovnem prostoru.
Pogled v prihodnost
»Verjamem, da smo pri vzgoji in širjenju znanja mladih uspešni zato, ker uresničujemo začrtane cilje skupaj z učenci, starši, učitelji in krajani. Prav po tem je kamniška šola znana že od nekdaj in trudili se bomo, da bo ostala taka in še boljša,« je povedal ravnatelj Rafko Lah. Poudaril je tudi, da je naša šola uspešna Kulturna šola, ki uspešno sodeluje v mednarodnih projektih, šola, ki z vsakodnevnim delom dokazuje, da je eno najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje, saj so to najpomembnejše podlage za oblikovanje stabilne družbe prihodnosti.
V zadnjem času se šola sooča s prostorsko stisko, zato je pogled ravnatelja, zaposlenih, učencev in staršev usmerjen v gradnjo nove šolske stavbe. Šola bi poleg novih in modernejših prostorov pridobila tudi več zunanjega prostora, več zunanjih športnih površin, sodobnejšo prometno ureditev in parkirišča.
Jubilejno leto
Ob 50. obletnici je šola obeležila jubilej s tremi dogodki:
PREDSTAVITEV ZBORNIKA - V torek, 20. maja 2014, je potekala predstavitev zbornika ob 50. obletnici Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, predstavitev zbirke »Fosili iz okolice Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp« in filatelistične razstave mineralov in fosilov.
Na Osnovni šoli Frana Albrehta so se pod vodstvom urednika Janeza Berganta odločili, da zgodbe in oris poti ter življenje šole strnejo v zborniku, ki zajema podatke vse od leta 1964, časa, ko je bila šola prvič poimenovana po Franu Albrehtu, in vse do danes. Zbornik, ki obsega več kot dvesto strani, poleg zgodovine šolstva v Kamniku na kratko predstavi tudi življenje domoljuba Frana Albrehta, pesnika in pisatelja, politika in ljubljanskega župana, kritika in prevajalca, urednika in organizatorja, ki je za svoje življenjsko delo prejel najvišje državno priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. V zborniku je predstavljena gradnja zdajšnje šolske stavbe s pogledom v prihodnost. V ločenih poglavjih so podrobneje opisana poglavja kulture na Albrehtovi šoli, delovanje knjižnice in športnih dejavnosti. Najdemo pa tudi predstavitve ravnateljev šole ter sezname in fotografije učencev in učiteljev skozi čas.
Na prireditvi se je ravnatelj šole Rafko Lah zahvalil vsem sodelujočim tako pri nastajanju zbornika kot tudi širšemu krojenju nove šolske podobe. Torkov dogodek namreč ni bil namenjen le predstavitvi jubilejnega zbornika, pač pa tudi ideji, da bi dali določenim vsebinam stalnejšo mesto in spremenili likovno podobo šole. V ta namen je bila odprta razstava geološke zbirke fosilnih ostankov različnih organizmov nekdanjega Panonskega morja. Fosile so prispevali zbiralci, geologi in znanstveniki dr. Jure Žalohar, dr. Tomaž Hitij in Edo Grmšek. Posebno mesto so namenili tudi filatelistični zbirki mineralov in fosilov filatelističnega društva Ivan Vavpotič iz Kamnika. Z razstavama so tako obogatili že sicer obsežno šolsko zbirko kamnin in mineralov iz različnih geoloških obdobij. Kulturni program so popestrili glasbeni nastopi učencev.
SLOVESNA PRIREDITEV OB 5O-LETNICI OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA - »V letih kar tu stojiš, daješ ljubezen in znanje vsem, ki imajo želje in sanje in pogumno verjamejo vanje,« je odmeval refren šolske himne, ki so jo v petek, 23. maja letos, na slovesni prireditvi zapeli učenci, učitelji in ostali delavci šole. Navzoče so po zaigrani državni himni nagovorili ravnatelj šole Rafko Lah, župan občine Kamnik Marjan Šarec, kot slavnostni gost pa je navzočim nekaj besed spregovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Ravnatelj šole Rafko Lah je v svojem govoru poudaril: »Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti, znanja in dobro opravljenega dela. Tega je bilo že v preteklih 50 letih veliko, želim, da bi ga bilo v prihodnosti še več.«
Župan Marjan Šarec je ob praznovanju jubileja izpostavil, da je Osnovna šola Frana Albrehta največja šola v kamniški občini in združuje tudi največ ljudi. In to je najpomembnejše. »Niso pomembni zidovi, nagrade, ampak ljudje, ki sestavljajo to šolo. Ljudje, ki delajo z ljubeznijo, ljudje, ki ne pridejo v službo, ampak pridejo otrokom podajat znanje, voljo do dela in predvsem vzgajat prihodnje rodove.«
Slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je uvodne besede posvetil učenkam in učencem šole: »Otroci imate vso pravico, da uživate otroštvo. A zavedajte se, da boste z več znanja imeli tudi več svobode, izbire in priložnosti, da s talenti posežete po zvezdah. Tisti med vami, ki boste bolj radovedni in zvedavi, boste imeli več možnosti, da dosanjate svoje sanje.« Predsednik je zahvale in čestitke namenil tudi učiteljem šole: »Učiteljem in učiteljskemu zboru, ki se vestno, predano in tankočutno trudite v vsakem posamezniku spodbujati tisto, kar je v njem najboljšega, ustvarjalnega in izjemnega, najlepša hvala. Najlepša hvala za ves vaš trud in ker na poučevanje gledate kot na poslanstvo, da izobražujete in vzgajate.« Za konec je nagovoril tudi starše: »Slovenija danes ne kaže najprijetnejšega obraza. A z dovolj strpnosti, pameti, medsebojnega spoštovanja in s prepričanjem, da se bomo kot skupnost izvlekli, nam bo to tudi uspelo. Naši otroci morajo imeti pravico, da sanjajo svoje sanje.« Ob koncu svojega govora je vse občinstvo pozval, da naredimo vse kar je v naši moči, da si bodo naši otroci zgradili svet po svojih pričakovanjih ob negovanju tradicionalnih vrednot.
Šola je jubilej obeležila s kulturno-športno prireditvijo. Za kulturni program so poskrbeli Gregor Ftičar na klavirju, učiteljski pevski zbor, Tone Ftičar z recitacijo, Matic Smolnikar na kitari, Matej Strehar z recitacijo, Matej in Iza s kratkim dvogovorom, Pihalni orkester in mažoretke, za fantastičen in dih jemajoč športni program pa učenke in učenci prve triade s plesom, profesorica glasbene vzgoje Mateja Kališnik s pevci in gibalno točko ter učenci šole z atraktivnimi športnimi točkami. Za vezno besedo je poskrbela Barbara Medvešček, za organizacijo celotne prireditve pa učiteljici Jana Svetec in Tamara Bračič.
SEJEM USTVARJALNOSTI - Praznovanje pol stoletja Albrehtove šole so učitelji, učenci in starši zaokrožili v soboto, 24. maja, s sejmom ustvarjalnosti in športnim druženjem učencev, staršev in učiteljev. Učenci so na sejmu prodajali različne unikatne izdelke. Sledilo je športno druženje v različnih igrah ter šolska veselica s torto za vse navzoče. Pester program je povezoval animator Sten Vilar.
Besedilo k fotografijam (foto Danica Mati Djuraki, Domen Hribar) - k fotografiji zgoraj : Šola na Glavnem trgu, leto 1914, spodaj levo: Zbornik ob 50-letnici poimenovanja šole po Franu Albrehtu, spodaj desno: Sejem ustvarjalnih izdelkov učencev OŠ Frana Albrehta
