Prihodnost digitalne Slovenije
25.4.2014, avtor: Špela Močilnikar / rubrika: aktualno
Slovenija po razvitosti informacijske družbe zaostaja za drugimi državami, kar se negativno odraža tudi na drugih razvojnih področjih. Težava nastaja zaradi premalo zavedanja o pomenu informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) in premalo vlaganja v razvoj informacijske družbe. Da bomo zmanjšali razvojni razkorak do razvitejših držav, je v Slovenije treba pospešiti izvajanje Evropske digitalne agende (v nadaljevanju EDA), ki namenja IKT eno ključnih vlog pri doseganju strateških ciljev strategije Evropa 2020.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravljajo Nacionalno strategijo kibernetske varnosti, Strategijo razvoja elektronskih komunikacij in Strategijo razvoja informacijske družbe Digitalna Slovenija. V razpravo o strateških izhodiščih, ciljih in smereh razvoja informacijske družbe so pritegnili tudi zainteresirano javnosti, zato so na ministrstvu v sodelovanju s Slovenskim internetnim forumom v Ljubljani (konec aprila letos) pripravili javni posvet Vizija razvoja digitalne družbe. Želeli so najti odgovore na dileme glede strateških usmeritev in razvojnih priložnosti Slovenije pri sistematičnem razvoju digitalne družbe s povezovanjem in usklajenim delovanjem vseh akterjev.
Dr. Zoran Stančič, DG CONNECT-the European Commission Directorate General for Communications Networks, Content & Technology, je pojasnil, da je EDA ključni gonilec razvoja gospodarstva v EU in predstavlja dejavnosti, ki jih moramo doseči tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. EDA predstavlja tudi smernice za pripravo nacionalnih strategij in digitalnih agend. Slovenija pri posameznih kazalnikih na tem področju presega povprečje EU, pri drugih še močno zaostaja. Zato moramo jasno opredeliti vizijo digitalnega razvoja in izhajati iz potreb državljanov in gospodarstva. Prof. dr. József Györkös, predsednik CONNECT Advisory Forum, je opozoril, da so bile pretekle strategije začrtane preobsežno, zato tudi cilji niso bili v celoti doseženi. Dušan Zupančič, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, se sprašuje, kakšno državo hočemo v prihodnje. Ugotavlja namreč, da so doslej le redki politični dokumenti vsebovali razvoj IKT ter da v vseh teh letih vloga IKT ni bila priznana pri razvoju konkurenčnosti družbe. Slovenija ne bi smela slediti le smernicam EU, temveč bi morala pri pripravi strategij izhajat iz lastnih potreb. Država je v zadnjih letih zmanjšala vlaganje v razvoj, namesto da bi si z vlaganjem zagotovila večjo konkurenčnost. Aleš Špetič, glasnik digitalnih tehnologij RS, je prepričan, da so vse strategije in proračuni nesmiselni brez ustreznega političnega konsenza. Strategije so pomembne, a potrebujejo tudi operativno izvedbo. Postaviti si moramo merila, ki ne bodo temeljila le na finančnih vložkih, temveč tudi na razširjenosti in učinkovitosti uporabe. Vlaganj v e-storitve je veliko. Vprašanje pa je, kako razširjena je njihova uporaba. Domen Savič, sourednik portala E-demokracija, meni, da se ne smemo osredotočiti zgolj na omogočanje e-storitev, ampak tudi na njihovo uporabnost. Javnost ni primerno obveščena o IKT in njeni uporabi. Neozaveščena in nepoučena javnost, ki ne pozna svojih pravic in dolžnosti, ne more sodelovati pri odločanju. Javni sektor bi se moral osredotočiti na izobraževanje državljanov za uporabo IKT, saj je problem predvsem v majhni razširjenosti uporabe obstoječe IKT. Prof. dr. Janez Bešter, IKT mreža, je povedal, da je razvoj IKT pomemben, saj pospešuje druge družbene in gospodarske dejavnosti. IKT in digitalne storitve pripomorejo k boljši kakovosti življenja ter k nižjim stroškom. V Sloveniji smo na dobri poti in imamo priložnost za razvoj IKT. Zagotoviti moramo večjo povezljivost, več vlaganja v izobraževanje za uporabo IKT ter podporo domačim IKT podjetjem, da bodo lažje nastopala na tujih trgih. Franc Dolenc, podpredsednik združenja evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec), meni, da je pri pripravi strategij razvoja digitalne družbe treba upoštevati načela smiselnosti, trajnosti, družbene vključenosti in kohezije. Strategija mora vključiti stalno preverjanje učinkovitosti, racionalnosti in ekonomičnosti vlaganja. Zagotavljati mora uravnotežen razvoj med mestom in podeželjem, nova delovna mesta ter k uporabi digitalnih storitev ter IKT pritegniti starejše.
Da bo vloga IKT pri razvoju družbe bolj priznana in njena uporaba bolj razširjena, moramo po mnenju Aleša Špetiča, glasnika digitalnih tehnologij RS, statistično merit uporabo in storitve IKT ter rezultate javno objavljati. Pri ljudeh je treba razširiti uporabo IKT in digitalne tehnologije. Potrebujemo tudi političen konsenz ter večjo ozaveščenost političnih akterjev o družbenem pomenu IKT, globalno usmerjenost in vizijo podjetji ter partnerstva med gospodarstvom in izobraževanjem, ki bodo zrasla iz dolgoletnega sodelovanja. Domen Savič, sourednik portala E-demokracija, meni, da potrebujemo več uporabnih storitev, ki jih je treba ves čas spremljati, optimizirati ter vpeljevati v širšo uporabo. E-storitve naj izhajajo iz dejanskih problemov in ponudijo rešitve, ki bodo ljudem omogočile in olajšale sodelovanje pri odločanju v demokratični družbi.
Maja letos bo ustanovljena tudi Slovenska digitalna koalicija. Slovenski internetni forum pa že deluje in je namenjen vsem, ki želijo soodločati o prihodnosti interneta v Sloveniji.
