Jeziki v izobraževanju
12.4.2014, avtor: (ŠM) / rubrika: aktualno
Zavod RS za šolstvo je pred kratkim (11. aprila letos) v Ljubljani izpeljal nacionalno konferenco Jeziki v izobraževanju, namenjeno vzgojiteljem, učiteljem razrednega pouka, slovenščine in tujih jezikov, vodstvenim in svetovalnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, univerzitetnim učiteljem, raziskovalcem in drugi strokovni javnosti. S konferenco so želeli ozavestiti stanje in prihodnje perspektive jezikovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Udeleženci so lahko pridobili nove informacije o strateških smernicah jezikovne politike na področju jezikovnega izobraževanja, o akcijskem načrtu jezikovnega izobraževanja 2014–2018, o razvoju politik tujega jezika na evropski in nacionalni ravni in o učenju in poučevanju tujih jezikov v Sloveniji ob globalnih smernicah in lokalnih kontekstih. Izvedeli so tudi, kaj prinaša Akcijski načrt za jezikovno izobraževanje na področju pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, kako dobro so se odrezali učenci pri preverjanju bralne pismenosti v sklopu raziskave PISA in kakšne so ugotovitve projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja kot izhodišča za nadaljnji razvoj pismenosti.
Sledila so vzporedna predavanja po posameznih vsebinskih sklopih. Udeleženci so lahko poglobljeno raziskovali povezovanje jezikov, večjezičnosti in medkulturnosti ter se spoznavali z analizami stanja, raziskavami in didaktičnimi prijemi pri slovenščini in tujih jezikih. Pridobili so novo védenje o zunanjem preverjanju znanja pri jezikih, o izkušnjah z vstopanjem v svet branja in pisanja ter o didaktičnih izkušnjah pri poučevanju jezikov.
Zadnji del konference, Forum praktikov, je bil še posebno zanimiv. Praktiki z različnih področij so udeležencem predstavili svoje izkušnje in zglede dobre prakse. Miranda Pleničar, učiteljica slovenščine na Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, je z udeleženci delila svoje izkušnje s poučevanjem slovenščine za priseljence. Ines Senica-Rudnik s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje je predstavila projekt Methods, ki ponuja jezikovne izobraževalne metode, primerne za učitelje poklicnega izobraževanja in njihove učence. V sklopu projekta so razvili tudi gradivo in navodila za izvajanje pouka, ki so prostodostopna na spletu. Darja Štiherl s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje pa je predstavila spletno gradivo in tečaje, ki so pripravljeni za preprosto in takojšnjo uporabo, so prostodostopni in učencem prijazni. Spletni tečaji (Eurocatering language training, Eurotraffic language training, eCusine, projekt VOCAL) so namenjeni učiteljem poklicnih in strokovnih srednjih šol. Nekatere vsebine so primerne tudi za učitelje osnovnih in splošnoizobraževalnih srednjih šol. Nataša Prendl, učiteljica na Dvojezični srednji šoli Lendava, je s kratkim filmom udeležencem prikazala, kako na njihovi šoli poteka projekt večjezičnosti kot nadgradnje oz. dodane vrednost dvojezičnosti, ki je inovacijski projekt Zavoda RS za šolstvo. Gre za medpredmetno povezovanje pri predmetih angleščina, matematika, fizika in kemija. Ines Jarh, učiteljica na osnovni šoli Gustava Šiliha Laporje, je z udeleženci delila izkušnje z izvajanjem projekta zgodnjega učenja tujega jezika, ki ga izvajajo na njihovi šoli. Učenje tujega jezika je vpeto v redni pouk od samega začetka izobraževanja. Ugotavlja, da je takšen način poučevanja zelo učinkovit. Janja Štok Pavlin, vzgojiteljica v Vrtcu Sežana, je s kratkim filmom Voda skozi otroške oči prikazala celostno učenje jezika najmlajših. Lucija Rakovec, Center za zgodnje učenje angleščine Pleoma, je predstavila prednosti zgodnjega učenja tujih jezikov. Preprost in učinkovit učni pripomoček, ki nastaja čez celo šolsko leto v sodelovanju z učenci, je predstavila Neda Gačnik Čebulj, učiteljica z Osnovne šole Majde Vrhovnik Ljubljana. To je stena besed. Gre za sistematično organiziran izbor besed, ki je v učilnici na dobro vidnem mestu. Andreja Trtnik Herlec, učiteljica slovenščine na osnovni šoli za gluhe in naglušne pri Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, je z udeleženci delila svoje izkušnje s poučevanjem slovenščine gluhih in naglušnih otrok. Ugotavlja, da mora biti učni načrt slovenščine za gluhe in naglušne drugačen kot za slišeče ter da je za poučevanje teh otrok veliko uporabnejša didaktika slovenščine kot drugega tujega jezika. Marjan Prevodnik z Zavoda RS za šolstvo pa je odgovoril na vprašanje, ali je likovni jezik tudi (tuji) jezik.
Konferenca Jeziki v izobraževanju je opozorila na vrednost jezika za življenje in izobraževanje ter na potrebo po vzgajanju kompetentnih govorcev maternega jezika in tujih jezikov, ki se bodo med seboj spoštovali in bodo spoštovali drugačnost ter večkulturnost. Med drugim so na konferenci izpostavili perečo problematiko razmerja med znakovnim jezikom in slovenskim jezikom kot materinščino ter neprilagojenosti učnih načrtov in standardov. Postavili so tudi nova vprašanja, na katera bo še treba odgovoriti in hkrati razviti ustrezne strategije.
