Podprli memorandum

Memorandum o predlogu Zakona o visokem šolstvu

 Podpisani zastopniki interesov študentov in zaposlenih v visokem šolstvu smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Vlado RS in širšo javnost večkrat opozorili na problematičnost predloga novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Ta izkazuje nepripravljenost države za polno financiranja javnega visokega šolstva in ga sili v iskanje sredstev na trgu, zlasti s šolninami. Poleg tega ZViS ne temelji na resni analizi strukturnih problemov visokega šolstva in ne poskuša konkretizirati nekaterih ključnih ukrepov, ki jih je predvidel Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ) iz leta 2011, npr. ureditve sistemskega financiranja raziskovanja, ki je eden od temeljev univerze. Kaže, da je temeljna usmeritev predloga zakona kratkoročno reševanje finančne podhranjenosti visokega šolstva s širitvijo šolnin, in sicer na način, ki očitno vodi v socialno segregacijo in nižanje kakovosti študija.

V javni obravnavi osnutka ZViS in na pogajanjih smo ministrstvu večkrat podali jasno argumentirane kritike, zahteve in predloge za izboljšanje zakona. Žal moramo ugotoviti, da MIZŠ ključnih pripomb ni upoštevalo. Trenutni predlog zakona je tako neusklajen s socialnimi partnerji in je za nas nesprejemljiv. Opozarjamo Vlado RS in vladno koalicijo, da bosta odgovorni za vrsto hudih sistemskih anomalij, ki jih bo zakon povzročil, če ne bo korenito spremenjen vsaj v naslednjih točkah.

1. Trenutni predlog ZViS pomanjkljivo opredeljuje visokošolsko javno službo. Tisti del visokošolskih dejavnosti, ki se bo izvajal za samoplačnike, izvzema iz normativnih okvirov, ki veljajo za visokošolsko javno službo. Zakon bo tako med drugim povzročil nastanek novih razlikovanj v plačilih za delo in pogojih dela med pedagoškimi delavci v visokem šolstvu, in sicer glede na strukturo študentov (plačniki, neplačniki) pri posameznem pedagoškem delavcu in celo pri posameznem predmetu.

Podpisniki zahtevamo, da zakon predpiše obveznost enakega plačila za enako vrsto in obseg pedagoškega dela ob enakem nazivu ne glede na strukturo študentov (plačniki, neplačniki). Zahtevamo tudi izrecno prepoved nezakonitih praks omejevanja napredovanja v nazivih, ki pomenijo izločanje pedagoških delavcev iz sistema plač javnih uslužbencev. Poleg tega nasprotujemo temu, da predlog ZViS v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih odpravlja nekatere pravice zaposlenih za določen čas.

2. Predlog ZViS frontalno uvaja šolnine na rednem (po novem polnem) študiju, ki je bil doslej brezplačen. S tem v precejšnji meri prenaša breme financiranja visokošolskih zavodov z države na študente. In to kljub temu, da je tudi MIZŠ samo prepoznalo obstoječo prakso, ki jo je omogočal izredni študij, kot nelegitimno. Predlog ZViS to prakso uzakonja, namesto da bi jo odpravil. Če bo ZViS sprejet v sedanji obliki, bo spodbujal visokošolske zavode h krčenju brezplačnih in širitvi plačljivih vpisnih mest. Ob tem zakon celo ne vsebuje varovalk proti vpisu premalo kakovostnih in usposobljenih samoplačniških kandidatov na študijske programe. Finančna odvisnost od samoplačnikov bi vodila tudi v nižanje zahtevnosti, saj bi si zavodi nekritično prizadevali za čimvečjo prepustnost v višje letnike. To bi vodilo v razvrednotenje visokega šolstva oz. v sistemsko korupcijo v obliki razprodajanja naslovov.

Zahtevamo, da zakon jasno zagotovi prebivalcem RS pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Plačevanje študija mora biti omejeno na tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja. Nasprotujemo tudi temu, da bi javni in koncesionirani visokošolski zavodi svoje osnovne dejavnosti financirali neposredno iz šolnin, saj bi to spodbujalo komercializacijo študijskega procesa in bi vodilo v nenadzorovano privatizacijo javnih univerz. Šolnine naj ob zagotavljanju polnega financiranja visokega šolstva zaračuna država, in sicer v višini, ki jo na predlog pristojnega ministrstva določi Svet RS za študentska vprašanja. S tem se zagotovi, da je edini cilj visokošolskih zavodov kakovostno izvajanje javne službe, študijski programi so stabilno financirani in transparentno plačani le enkrat. Zahtevamo tudi, da se sistemsko zagotovi možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija za najboljše študente ter brezplačnega študija za najboljše tuje študente. In končno, odločno nasprotujemo plačljivosti nadstandardnih delov študijskih programov.

3. Opozarjamo, da so v aktualnem predlogu ZViS formulacije o določanju obsega in rasti javnega financiranja javnega visokega šolstva v temeljnem stebru še vedno dvoumne in da ne zagotavljajo zadostnega izhodiščnega obsega financiranja in njegove nujno potrebne rasti v deležu BDP. Javno visoko šolstvo je bilo finančno podhranjeno že pred začetkom gospodarske in finančne krize. Predlog ZViS ne odpravlja škodljivega skrčenja obsega sredstev za javno visoko šolstvo, ki sta ga povzročila Zakon o uravnoteženju javnih financ in proračuni RS za leta 2012, 2013 in 2014, temveč ga privzema kot izhodišče za določitev obsega javnih sredstev za visoko šolstvo. Poleg tega predlog ZViS določa povečevanje deleža javnih sredstev za visoko šolstvo v BDP, le če BDP ne bi rastel ali če bi rastel pod 2 % letno in hkrati rast inflacije in povprečne plače ne bi bila večja od rasti BDP.

Zahtevamo dvig izhodiščnega obsega javnega financiranja visokega šolstva na takšno raven, da bo javni visokošolski sistem lahko kakovostno deloval in se mu ne bo treba v nuji po preživetju obračati na trg. To pomeni vrnitev financiranja študijske dejavnosti vsaj na raven leta 2011, kar je še vedno za 20 mio EUR manj od zneska, ki ga je NPVŠ predvidel za leto 2012. Zahtevamo tudi takšno določitev letnega naraščanja, da bosta izhodiščni in ciljni obseg izražena kot deleža BDP, ciljni obseg 2% BDP za terciarno izobraževanje bo umeščen v natančno določeno leto, absolutni znesek sredstev TS pa se v nobenem primeru ne sme zmanjšati v primerjavi s preteklim letom.

4. Skladno z 58. členom Ustave RS, ki univerzam zagotavlja avtonomijo, je potrebno spremeniti določilo predloga ZViS, ki daje NAKVIS pristojnost za določanje minimalnih standardov za izvolitev v nazive. NAKVIS lahko po našem razumevanju ustavnega načela avtonomije poda le mnenje o teh standardih, določijo pa jih univerze ali samostojni visokošolski zavodi sami.

V Ljubljani, 5. 3. 2014

Visokošolski sindikat Slovenije, zanj dr. Marko Marinčič, predsednik