Tridesetletnica
20.3.2014, avtor: Špela Močilnikar / rubrika: aktualno
»Vse je videti nemogoče, dokler ni opravljeno.« (Nelson Mandela)
Morda se je pred leti nekaterim zdelo izobraževanje starejših nepotrebno, nemogoče ali čarobno, danes pa je to svetla resničnost, ki lahko popestri poznejše življenjsko obdobje marsikaterega posameznika. Upokojitve kot obdobje počitka in nedejavnosti že dolgo velja za mit. Starejši so vse številčnejši, boljšega zdravja in bolj dejavni. Pri tem jim je v veliko oporo tudi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki povezuje nacionalno mrežo 45 univerz za tretje življenjsko obdobje po vsej Sloveniji.
S slovesnim dogodkom, ki se je zgodil 20. marca 2014, v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani, smo proslavili trideset let delovanja organizacije, ki starejšim odraslim pri nas omogoča izobraževanje za osebnostno rast, življenje, delo in prostovoljstvo. Ob tej priložnosti se je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo zahvalil vsem, ki pomagajo uresničevati koncept vseživljenjskega učenja in na tako pomembno dopolnjujejo formalni izobraževalni sistem ter Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in vsem njenim sodelavcem izrazil iskrene čestitke za uspeh. Izrazil je željo, naj se izobraževanje in učenje ne končata s formalnim zaključkom izobraževanja na sekundarni ali terciarni stopnji, temveč naj se nadaljujeta skozi vsa življenjska obdobja, tudi v starosti. Vseživljenjsko učenje je namreč most med generacijami. Z naraščajočim številom starejših v družbi postajajo vedno pomembnejši medgeneracijsko učenje, sodelovanje in povezovanje, prav na teh načelih pa temelji delo slovenske univerza za tretje življenjsko obdobje. Želi si, da bi v Sloveniji razvijali vključujočo družbo, družbo za vse generacije, v kateri noben posameznik ne bo prepuščen le samemu sebi.
Predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje prof. dr. Ana Krajnc se je na dogodku sprehodila po svojih spominih v preteklost. Spomnila se je prvih študijskih krožkov za starejše, ki jih je leta 1984 izpeljala Dušana Findeisen, s katero sta ustanovili prvo univerzo za tretje življenjsko obdobje pri nas. Z izobraževanjem mentorjev za študijske krožke, ki je postalo tradicionalno, z raziskavami in številnimi zaključnimi študijski deli se je slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvila v razpršeno mrežo, ki jo danes sestavlja 45 univerz. S pogledom v prihodnost je opozorila na pomembnost starejših v družbi in izrazila skrb za njihovo dobrobit v bodoče. Opaža namreč, da so se v zadnjih letih vzporedno ob rasti kapitala plače zaposlenih postopno nižale, zaradi česar delo v družbi izgublja na vrednosti. Vzrok vidi v davčnem sistemu, ki temelji na obdavčevanju dela. Tak sistem v prihodnosti ne more vzdržati, če upoštevamo, da je čedalje več starejših v družbi in vedno manj dejavnih odraslih, ki so vir prilivov v državno pokojninsko blagajno. Vlado poziva, da namesto dela obdavči kapital, saj je kapital družbeno ustvarjen in naj se zato vrača v družbo v obliki pravičnih socialnih transferjev. Vse generacije so med seboj povezane, zato prof. dr. Ana Krajnc meni, da je potrebno poskrbeti za dobrobit starejših, saj če naredimo škodo starejši generaciji, smo s tem prikrajšali tudi odrasle in mlade za mnogo izkušenj in znanja. Številna publika jo je podprla pri njenem mnenju z bučnim in dolgotrajnim aplavzom.
Gospod Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je spomnil, da je bilo pred leti v Sloveniji le 30 stoletnikov, danes pa jih imamo že mnogo več, in tudi obdobje starosti se je, vzporedno ob daljšanju življenjske dobe, podaljšalo za vsaj 30 let. Pravi, da mnoge države že dolgo ne vidijo vse večjega števila starejših kot breme državi, temveč kot priložnost za rast in razvoj. Da bi slednje lahko uresničili, potrebujemo starejše, ki so vključeni v družbo in dejavno preživljajo svojo starost. Celotni mreži univerz za tretje življenjsko obdobje in vsem njenim sodelavcem se je zahvalil za pomoč pri udejanjanju koncepta dejavne starosti in dejavnem vključevanju starejših v družbo.
Skozi slikovno in video popestren cvetober časa in dogodkov smo se spomnili uspehov in priznanj, za katere je zaslužna slavljenka. Slovesen dogodek so z glasbenimi točkami popestrili pevka Ana Vipotnik v spremstvu kitarista Igorja Leonardija ter duet Dva vrana, z Marjanom Staničem na tolkalih in Janezom Škofom z diatonično harmoniko in vokalom. Saša Pavček pa nas je z odlomkom iz monokomedije »Al' en al dva?« popeljala na Primorsko na kmečki turizem; dodobra smo se nasmejali. Celoten dogodek je z mirnim glasom povezovala nekdanja učenka univerze za tretje življenjsko obdobje. Slavnost se je sklenila s podelitvijo priznanj prvim, najstarejšim in najdejavnejšim univerzam za tretje življenjsko obdobje ter osebnega priznanja prof. ped. Alijani Šantej, ki univerzo spremlja že 28 let in ji pomaga pri njeni rasti in razvoju. Predsednica prof. dr. Ana Krajnc se je zahvalila tudi vsem organizacijam, strokovnim sodelavcem, mentorjem, prostovoljcem in slušateljem, ki skupno soustvarjajo, gradijo Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje in živijo z njo.
