Celo severni sij
25.2.2014, avtor: Božidarka Vivat / rubrika: utrip
Na Finskem smo preživeli nepoizabne dneve ( od 11. do 17. 1. 2014). V soboto popoldne smo se s kombijem odpeljali na Dunaj, tam sedli na letalo in okoli 11. ure prispeli v Helsinke, glavno mesto Finske. Pričakali so nas: Mojčina gostiteljica Sandra z očetom in Peter, učitelj na šoli v mestu Porvoo, kamor smo bili namenjeni.
Nedeljo smo preživeli vsak po svoje. Učenci pri družinah, učitelji smo si sami ogledali mesto in se malo sprehodili po njem. Pričakali smo še ostale skupine, ki so prihajale čez dan. Nemci so imeli kar nekaj težav z letali in prtljago, zato so prispeli šele v ponedeljek zjutraj.
Naš delovni teden smo začeli tako, da smo se najprej drug drugemu predstavili, saj je prišlo na šolo kar dvajset otrok iz štirih partnerskih držav (Nemčije, Turčije, Italije) in iz partnerske šole iz Kuopia na Finskem. Sledile so predstavitve fotografij, ki smo jih v ta namen pripravljali že doma in delovni dan se je končal okoli 16.00, ko je bila zunaj že tema.
Torkov popoldan je bil namenjen delavnicam. Vsaka šola je pripravila delavnico na določeno temo. Nemci so pripravili sestavljanko raznih pojavov povezanih s soncem, Italijani križanko na temo sonce v literaturi. Zvečer so nas, tako učence kot učitelje, pogostili s prigrizki in lahko večerjo ob dobri glasbi šolskega banda. Sledil je ples, ki se je zavlekel vse do pol enajstih zvečer. Bolj ko je postajalo pozno, bolj bi plesali in uživali.
Sredi tedna je bil predviden izlet v glavno mesto Helsinki in iz šole smo se odpravili ob devetih z avtobusom. Vožnja je trajala skoraj eno uro vendar nam ni bilo dolgčas, ker smo se vozili po zanimivi pokrajini. Najprej nas je koordinator Jouko vodil na univerzo za fiziko, kjer smo poslušali predavanje o soncu. Ker je bilo zunaj zelo mrzlo, smo se odpravili na kratek sprehod do v skalo vzidane cerkve, potem pa hitro nazaj na avtobus. Pred povratkom smo imeli še dve uri za nakupovanje spominkov. Seveda smo si vzeli malo časa tudi za ogled mesta in najbolj nas je prevzelo zamrznjeno morje.
Bolj ko se je bližal konec tedna, bolj smo bili utrujeni in čakale so nas še preostale delavnice. Učiteljica in učenci iz šole iz Kupoia so nam pripravili odličen prikaz nastanka severnega sija.
Tudi mi smo pripravili dve sproščujoči delavnici. V eni smo prikazali in zapeli pesmico Na planincah sončece sije, ki je bila vsem zelo všeč in so jo z navdušenjem večkrat zapeli z nami, v drugem delu pa smo jih naučili nekaj joge, pozdrav soncu.
Zadnji dan na šoli je potekal bolj umirjeno. Učitelji in učenci smo obiskali nekaj ur in si pogledali kako poteka pouk, na slavnostni podelitvi smo dobili potrdila o udeležbi na mobilnosti, popoldan pa smo imeli malo prostega časa za obisk trgovin s spominki in kratek sprehod po sončnem Porvoo-ju. Ker je bilo zunaj večino časa okoli -14°c, se nismo veliko zadrževali na prostem.
Teden je minil, kot bi pihnil in že smo se poslavljali. Najprej od Italijanov, ki so odrinili prvi, potem pa še od vseh ostalih, saj smo v večini odhajali domov v soboto dopoldan.
Preživeli smo nekaj nepozabnih dni, za katere bomo vedno hvaležni našim gostiteljem.
