Skupni koraki k varovanju narave
21.11.2013, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
Kar poln teden je potekalo uresničevanje programa prvega srečanja projekta Comenius z naslovom v angleščini We Love
Nature-Nature Loves Us oziroma Mi imamo radi naravo, narava ima rada nas, v sklopu EU programa Vseživljenjskega učenja, ki ga je pretekli teden izvajala številčna ekipa Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj z učenci in njihovi spremljevalci iz šol GÜNGÖREN ALİ FUAT CEBESOY İMAM HATİP ORTAOKULU iz evropskega dela Carigrada, Szkoła Podstawowa im. Marii Kownackiej w Krzywdzie iz vzhodne Poljske ter Scola Media Statale Giovani Cena iz Latine v pokrajini Laci, nedaleč od Rima. Tema projekta so bila okoljevarstvena vprašanja, kot so globalno segrevanje ozračja, ohranjanje vodnih virov, recikliranje, zdrava prehrana, onesnaženje okolja, erozija in ohranjanje ogroženih živalskih vrst.
Teme tega dvoletnega projekta so v 21. stoletju nadvse aktualne in izvajanje tega projekta naj bi prispevalo k vedenju o tem, kako je potrebno ohranjati naravo.
Ravnatelj kranjske šole Aleš Žitnik je pojasnil: »Na projekt smo se prijavili iz šol osmih držav partneric. Le omenjene štiri šole pa smo uspele pri prijavi. Zanimivo pa je to, da moramo sedaj opraviti delo tudi ostalih, ki projekta niso dobili. Zato bo to kar težko.« Vsaka šola ima koordinatorja projekta, v Kranju pa so se mudili tudi ravnatelji vseh šol s po dvema profesorjema ter s do petimi učenci. Glavni strošek izvedbe projekta, za katerega so prejele šole po 20 tisoč evrov, predstavljajo letalske vozovnice. V kranjski šoli je koordinatorka za Slovenijo Sonja Grilc, na Poljskem Alicja Pietrzak, v Italiji. ravnateljica Emilia Carotenuto, glavna koordinatorka projekta pa je Meral Şen iz Carigrada. Enajst kranjskih družin je gostilo 13 otrok, prav toliko mentorjev pa je bivalo v kranjskem hotelu Creina, kjer so razumeli poslanstvo projekta in prijazno prilagodili ceno. Kaj so torej izvajali skupaj z gosti Karmen Podgoršek in Jana
Florjančič ter učenci Nina Novak, Lida Križnar, Tilen Rakovec, Bor Zagoričnik, Martin Verbič in Alica Ela
Rogelj? Prvi dan so se, seveda, žal le v angleščini, predstavili Turki, Italijani, Poljaki in Slovenci. Potem so si ogledali Kranj. Večer jim je zapolnila s predavanjem dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je spregovorila o globalnem segrevanju. Preostale dneve so imeli koordinatorji sestanke in pripravljali program in gradiva za dejavnosti pri njih. Pod vodstvom strokovnjakov iz parka Brdo so si Comeniusovci ogledali tudi lovišče in park. Izpeljali so kuharsko delavnico z zmagovalcem Gostilna išče šefa, Andrejem Murkom, za katero so na koncu otroci za vse pripravili zdravo slovensko večerjo. Ogledali so si Eko kmetijo Šlibar v Kovorju, pa tudi Ljubljano in Bled. Vse dni pa so se glasbeno, dramsko, scensko in kostumsko pripravljali za zaključni nastop. Zgodbo, v kateri so nastopili medved, čebela, ptica, riba in deževnik ter borci proti živalim, podkrepljeno z video posnetki negativnega ravnanja v okolju je napisala in režirala Vika
Šuštar, za scenografijo, masko in garderobo sta poskrbeli Tadeja Murn in Suzana Zadražnik, Marko Kern je dodal glasbo in napisal himno projekta, Elvira Garibović pa je pomagala pri predstavi in himni, prav tako kot Marjana Sitar, ki pa je tudi prevedla besedilo igrice. Kljub grenkemu sporočilu, so gledalci, ki so napolnili šolsko dvorano, s ploskanjem krepko nagradili v vseh sestavinah v živo izvedeno predstavo. Po njej smo lahko pokusili nekatere značilne jedi Slovenije, Poljske, Italije in Turčije, ki so jih pripravili domačini in gostje v šolski kuhinji. Sicer pa vtise o tej prvi izvedbi projekta lahko berete tudi na spletni strani projekta www.wln-nlu.com , zanjo smo, mimogrede, zadolženi Slovenci.
Besedilo k slikam. Zgoraj: Ob vhodu v šolo smo zvedeli, da v njej izvajajo evropski projekt. Spodaj levo: V angleščini so zaigrali zaključno zgodbo: medved Tilen Rakovec, čebela Sajovic in ptica Ana Tepina iz Kranja. Ribo je igrala učenka iz Poljske - Patrycja Gajo, črva pa je igral učenec iz Turčije - Ahmet erdem Yilmaz, vojščaki, glasbeniki in drugi pa so ustvarili prepričljivo vzdušje v naravi. Spodaj desno: Med izmenjavo daril. Ravnatelj Žitnik in slovenska koordinatorka Rojc sta se pridružila pobudi, da naj bi povsod sodelujoči in gledalci slišali tudi, kako se poleg domačega jezika, slišijo tudi jeziki udeležencev gostujočih, tujih šol.
