Rezi v učiteljske plače najgloblji prav v Sloveniji
9.10.2013, avtor: (sviz - sm) / rubrika: aktualno
Evropska komisija je minuli teden, 4. oktobra 2013, predstavila poročilo »Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2012/2013«, ki ga zanjo letno pripravlja evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov v izobraževanju Eurydice. V publikaciji je zajet primerjalni pregled plač polno zaposlenih, popolnoma usposobljenih učiteljev in ravnateljev na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni v 32 evropskih državah (državah članicah EU, na Norveškem, Islandiji, v Lihtenštajnu in Turčiji).
V letošnji izdaji poročila Evropska komisija izpostavlja, da je kupna moč učiteljev v vseh državah EU (z izjemo Grčije) leta 2013 ostala na enaki ali višji ravni, kot je bila leta 2000, navkljub temu, da so se učiteljske plače znižale ali pa ostale enake. A nespremenjena kupna moč med učiteljsko populacijo ni pozitiven kazalnik, saj je zgolj posledica dejstva, da je bila rast njihovih plač v letih od 2000 do 2009 v večini preučevanih držav večja kot znižanje, ki je sledilo v letih od 2009 do 2012 kot odziv številnih držav na upad gospodarske rasti.
Tudi slovenski učitelji so ohranili kupno moč, kakršno so imeli leta 2000, a to, žal, pomeni le, da so bile v t. i. kriznih letih s posegi v učiteljske plače izničene praktično vse pridobitve, ki so si jih učitelji priborili v obdobju od leta 2003 do 2006, ko smo bili priča največji odpravi nesorazmerij med učitelji in drugimi primerljivimi poklici (denimo zdravniki in uradniki).
Že po podatkih lanskega poročila Eurydice o plačah učiteljev za leto 2011/2012 so proračunske omejitve in ukrepi poleg učiteljev na Irskem, v Grčiji, Španiji in na Portugalskem najbolj prizadeli prav slovenske učitelje. Tudi letos je Slovenija ob Grčiji in Portugalski v poročilu izpostavljena kot država, v kateri so se plače v šolskem letu 2012/2013 spet znižale zaradi splošnega znižanja plač vseh zaposlenih v javnem sektorju. Kot številne minule publikacije tudi aktualna potrjuje opozorila Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), da je strategija izhoda iz krize z varčevanjem v izobraževanju povsem napačna. Za izhod iz krize namreč potrebujemo prav kakovostno izobraževanje in zadostno financiranje le-tega. Brez visokokvalificiranih učiteljev, ki jim oblasti omogočajo ustrezno strokovno in finančno podporo ter spoštujejo ta poklic, brez spodbujanja kakovostnega javnega izobraževanja ne bo dolgotrajnega gospodarskega okrevanja in razvoja.
Omenjeno poročilo je tako še eno od številnih budnic oblikovalcem šolske politike širom Evrope in v Sloveniji, da je izobraževanje preprosto prepomembno področje, da bi v njem tudi z nenehnimi posegi v učiteljske plače iskali neskončne prihranke in na njegov račun skušali iziti iz krize. SVIZ verjame, da politika, ki zmanjšuje javne izdatke za izobraževanje ali kako drugače ogroža položaj in kakovost učiteljskega poklica, povzroča ogromno dolgoročno škodo svojim državljanom in močno znižuje lastne možnosti gospodarskega okrevanja, rasti in razvoja.
