Zmoremo sami
6.9.2013, avtor: Janko Stergar / rubrika: utrip
V letošnjem letu smo se na Osnovni šoli Minke Namestnik - Sonje v Slovenski Bistrici odločili, da bomo v posebnem programu pripravili in pri Zavodu RS za šolstvo prijavili naš projekt Zmorem sam kot inovacijski projekt. Pri zastavitvi projekta smo izhajali iz potreb in želja naše populacije otrok in mladostnikov v posebnem programu, predvsem glede na starost in ustreznost programa. V posebnem programu se izobražujejo učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Po 21. letu starosti se učenci lahko vključijo v program Usposabljanja za življenje in delo, katerega poudarek je na samostojnejšem življenju in delu ter postopnem prehodu v delovno okolje ter čim večji socializaciji mladostnikov s posebnimi potrebami (ker se program UŽD-ja trenutno ne izvaja, smo med mladostniki opazili potrebo po spremembi načina dela in obravnavanih vsebinah).
Z zastavljenim projektom smo želeli z drugačnimi metodami, oblikami in vsebinami dela mladostnike čim bolj usposobiti za samostojnejše in dejavnejše življenje ter jim omogočiti predvsem lažji prehod v poznejše delovno okolje. V projekt je bilo vključenih pet mladostnikov, starejših od 21 let. Pred izvedenim projektom in po njem so starši in strokovni delavci izpolnili anketne vprašalnike o svojih pričakovanjih in na koncu leta evalvirali dejavnosti in sam projekt. Projekt se je odvijal od oktobra 2012 do konca aprila 2013. Projektna skupina se je na sestankih dobivala enkrat na mesec: sestavljali so jo ravnateljica Klavdija Fridrih, svetovalna delavka Zdenka Černelič, učiteljica Branka Orož in Petra Marčič, vzgojitelj Renato De Corti, učenka Nika Marenec, predstavnica staršev Nada Brence in učitelj ter vodja projekta Janko Stergar.
Naše raziskovalno vprašanje je bilo, kako projekt »Zmorem sam« vpliva na izboljšanje delovnih in zaposlitvenih tehnik, samostojnega preživljanja prostega časa in aktivnega vključevanja mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju v različne socialne skupine.
Opredelili smo tri cilje:
- spoznavanje in opravljanje (različnih, novih) delovnih in zaposlitvenih tehnik zunaj matične šole;
- večja samostojnost pri preživljanju prostega časa učencev v ožjem in širšem socialnem okolju;
- dejavnejše vključevanje v socialne skupine zunaj matične šole.
Pri raziskavi smo se posluževali raznolikih metod, predvsem kvalitativnih, ki so nam morda res vzele nekaj več časa, a smo tudi zaradi tega lahko prišli do bolj globokih uvidov in trajnejših spoznanj. Redno smo obiskovali VDC Polž Slovenska Bistrica (enkrat na teden) in obiskovali Center za starejše Metulj (enkrat na dva tedna). Enkrat na mesec so se učenci udeležili aktivnega preživljanja prostočasnih dejavnosti zunaj institucije. Tako so si ogledali nogometno tekmo NK Maribor-NK Celje, kinopredstavo, odpravili so se na bowling, prisluhnili dobrodelnemu koncertu, izpeljali so dobrodelni akciji na šoli, in sicer zbirali igrače za socialno šibke otroke (v povezavi s CSD Slovenska Bistrica) ter zbirali hrano za Zavetišče za male živali Maribor. O vsem tem smo pisali poročila, dogajanje fotografirali, izpolnjevali opazovalne liste, objavljali na šolski spletni strani.
Raziskovalne metode:
- izvajali smo dejavnosti, zbirali podatke (opazovalni listi, evidenčni listi, poročila, slikovni material, skupinski intervju z učenci, ankete z zaposlenimi in starši na začetku ter koncu šolskega leta);
- reflektirali izkušnje (v poročilih, sprotne evalvacije z učenci po izvedenih aktivnosti, na rednih mesečnih sestankih projektne skupine);
- načrtovali (na rednih mesečnih sestankih projektne skupine, plani aktivnosti po mesecih za vsak mesec posebej); preoblikovali smo načrt (bili smo fleksibilni, spremenili smo opazovalne liste, dodali cilje za 2 učenca, ipd.);
- pridobili smo si teoretično znanje: analizirali in obdelali smo Posebni program – Usposabljanje za življenje in delo (UŽD), ki ga pred tem nismo dobro poznali ter skušali vpeljati posamezne elemente in dobre ideje tudi pri izvajanju projekta;
- preizkušali smo novosti, ki so bile plod naše ustvarjalnosti in programa UŽD, v praksi, kjer smo ponovno izvajali dejavnosti in zbirali podatke;
- vnešena nova spoznanja smo kritično ovrednotili (evalvacija članov projektne skupine; pozitivni in negativni elementi izvajanja dejavnosti pa tudi projekta kot celote), stvar reflektirali in prišli do novih spoznanj ter nekatere stvari spremenili (kazalniki, opazovalni listi), dopolnili.
Dosedanja spoznanja in ugotovitve
Po osmih mesecih izvajanja projekta opažamo pozitiven vpliv na mladostnike. Gre za boljše poznavanje in tudi izvedbo zaposlitvenih tehnik (večja avtomatizacija pri delu, vedno manj nadzora je potrebnega pri delu učencev), samostojnejši so pri preživljanju prostega časa in ne prihaja do prevelikih pozitivnih presenečenj kar se tiče samoiniciativnosti učencev, skrbjo za svojo lastnino, samostojnejšemu prepoznavanju in obvladovanju nepoznanih situacij (čustveno in socialno), kar je tudi posledica manjka tovrstnih aktivnosti v preteklosti; -projekt pomaga mladostnikom pri aktivnejšem vključevanju v druge socialne skupine izven matične šole in doma:
1. vključevanje v VDC Polž, kjer so drugi odrasli in mladostniki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju zunaj šole in doma;
2. udejstvovanje v delavnicah Centra za starejše Metulj, kjer se srečujejo, se skupaj udejstvujejo aktivnosti s starejšimi (upokojenke z območja Slovenske Bistrice, ki se udeležujejo aktivnosti v Centru za starejše Metulj);
3. druženje s študenti Filozofske fakultete Maribor na prostočasnih izhodih (bowling, ogled kinopredstave, ogled nogometne tekme, obisk koncerta).
Temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli po samovrednotenju ob koncu šolskega leta
Tovrstno zastavljen projekt sledi zastavljenim ciljem ter odpira nov pogled na delo z mladostniki s posebnimi potrebami. Projektna skupina je mnenja, da je projekt v posebnem programu dobro zaživel: tako med učenci, ki so bili vključeni, kot tudi med starši, katerih otroci so bili v projektu. Nenazadnje je projekt zaživel in bil podprt tudi med strokovnimi delavci, ki so bili neposredno ali posredno vanj vključeni. Izstopili smo iz običajnega, rutinskega dela in ponudili učencem nekaj novega, jim skušali na funkcionalen, koristen način popestriti njihovo učenje veščin in pridobivanje znanja kot tudi njihov vsakdan. Seveda smo se na ta način spreminjali in razvijali tudi mi. Dinamika dela je bila hitrejša, več je bilo potrebnega prilagajanja in neposredne komunikacije ter pripravljenosti pomagati s strani vseh vpletenih. Model, ki smo ga nastavili, se je razvil v organizirani obliki, bil sistematično voden in organiziran. Sproti smo sledili izboljšavam in dopolnitvam ter skušali pomanjkljivosti projekta odpravljati. Projekt sta z naklonjenostjo sprejeli tudi instituciji, s katerimi smo sodelovali: Center za starejše Metulj in VDC Polž Slovenska Bistrica ter širše lokalno okolje. Sam projekt je vzpodbujal večjo angažiranost in samoiniciativnost mladostnikov, sledil je ciljem, ki smo si jih zastavili, celo več: sledil je tudi ciljem, ki so bili podani v letnem delovnem načrtu šole. Tudi v prihodnjem letu bomo skušali slediti in »proizvajati« novost(i) ter spreminjati in razvijati že poznane stvari in načine dela ter širiti nov model dela za populacijo mladostnikov v posebnem programu med 21 in 26 letom.
Novost/dosežek, na katerega smo ponosni
Ob medsebojni pomoči in teamskem delu vseh vključenih v projekt pa tudi ostalih delavcev OŠ Minke Namestnik – Sonje gre za uspešno vpetost in sprejetost dejavnosti projekta v redno vzgojno-izobraževalno delo v posebnem programu naše šole, boljša klima, boljše počutje mladostnikov vključenih v projekt ter večja motiviranost učencev, ki bodo v projekt vključeni v prihodnje.
To smo mi, Minke, in mi zmoremo sami.
