Vranov let v svobodo
20.8.2013, avtor: N. Žurga, A. Kolenc / rubrika: utrip
Na Mednarodnem dnevu prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u, Vranov let v svobodo, se bomo letos, 14. septembra, ob 14. uri, na GEOSS-u, v okviru Družinskega gledališča Kolenc, Društva GEOSS, ZB Litija in partnerjev projekta iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske, hvaležno spomnili na humanost, srčnost in človeško sočutje ne glede na narodnost ali kakršne koli druge razlike, kar je znano iz pobega zavezniških vojakov iz ujetništva z imenom Vranov let v svobodo. Ves ta čas sta nam bila za vzor junaški pobeg in ravnanje civilnega prebivalstva, opisana v knjigi Ralpha F. Churchesa, Vranov let v svobodo. Dogodek se je na slovenskem zgodil med 2. svetovno vojno. Letos nas bodo prvič obiskali tudi prijatelji iz drugih držav, s katerimi iščemo podobne dogodke iz 2. svetovne vojne, primere dobre prakse mednarodnega sodelovanja, razumevanja, poguma, dobrote in sprejemanja drugačnosti, ki jih tako iz preteklosti prenašamo tudi v sodobni čas.
Vranov let je junaška zgodba o pobegu 106 vojnih ujetnikov iz taborišča v Ožbaltu pri Mariboru do Semiča, kjer je bilo zavezniško letališče. Ujetniki so bili vojaki zavezniških sil iz Anglije, Avstralije, Nove Zelandije, Francije in iz drugih držav. Peš so prehodili 280 kilometrov dolgo pot do Semiča, od koder so jih z zavezniškim letalom odpeljali v Bari (Italija). Vsi so se srečno vrnili domov. V smislu organizacije in sodelovanja s partizani in civilnim prebivalstvom, discipline v tako veliki skupini in uspešnega pobega, je zgodba o Vranovem letu, edinstvena v zgodovini 2. svetovne vojne v Evropi.
Najtežja točka poti, ki so jo čez Slovenijo morali opraviti vojni ujetniki, je bil prehod čez reko Savo na lokaciji med zaselkoma Hotič in Zg. Log. Ubežniki so se na Slivni, blizu središča Slovenije, GEOSS-a, pripravljali na nočni prevoz preko Save, nato pa so se pod vodstvom partizanov in s pomočjo domačinov srečno prepeljali čez reko.
Pobeg pa ne bi bil uspešen brez srčnega in junaškega slovenskega civilnega prebivalstva. Ubežniki so namreč povsod dobili hrano in zatočišče in so varno prišli na cilj. Takšno ravnanje prebivalstva, pogumno in nesebično, ki so ga takratni okupatorji, če so ga zasledili, kaznovali s smrtjo ali z izgonom v kruta delovna in koncentracijska taborišča, nam je danes lahko za zgled.
Po seznanitvi z osnovnim projektom, z Mednarodno spominsko potjo zavezništva Vranov let, z oznako E-Vran, ki je avtorsko delo Eduarda Vedernjaka, je Družinsko gledališče Kolenc dalo pobudo za projekt Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u, Vranov let v svobodo. Kot rečeno, se bo letos, 14. septembra, odvijal že petič, tokrat tudi z mednarodno udeležbo. S povezovanjem s partnerji iz drugih držav (Avstrija, Francija, Nemčja, Italija in Poljska), ki smo jih v preteklih mesecih že obiskali in podrobno seznanili z našim projektom, želimo ustvariti mednarodne prijateljske povezave, ki s svojimi plemenitimi vzori človeškosti presegajo okvire naših pojmovanj o zgolj materialnem, preživitvenem načinu življenja in nas spodbujajo k trajnostnim vrednotam, spoštovanju, sprejemanju in sodelovanju, ne glede na narodnost ali kakršnokoli drugo pripadnost.
Vsakoletna prireditev na GEOSS-u bo tako letos kot tudi vnaprej tradicionalno sestavljena iz simboličnega pohodnega dela (od Hotiča do GEOSS-a) in kulturno umetniškega dela na GEOSSU, pri katerem bodo s svojimi umetniškimi prispevki sodelovale tudi partnerske države. Letos, 14. septembra, bo po prireditvi potekala tudi videokonferenca, na kateri bodo s svojimi mnenji in predlogi za trajnostno gibanje človeškosti, plemenitosti, spoštovanja različnosti, srčnosti in povezanosti prispevali vsi: tako partnerske države, kot drugi udeleženci prireditve. Prisrčno vabljeni na GEOSS!
