Spodbujanje družinskega branja in zgodnjega opismenjevanja
18.3.2013, avtor: Barbara Bednjički Rošer
Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.
(F. Schiller)
Čas, namenjen branju, se je še zlasti pri odraslih bralcih precej skrajšal, vendar pa se kljub »računalniški eri« pomen branja ne zmanjšuje, saj sodobna družba zahteva funkcionalno pismene bralce, ki obvladajo branje raznovrstnega gradiva ter uporabo informacij, ki jih s pomočjo le-tega dobijo. Interes za branje, usvajanje bralne tehnike in oblikovanje takih bralnih navad, da bodo posamezniki posegali za knjigo z željo po globljem razumevanju sebe in sveta okoli sebe – so skriti v predšolskem otroku in le pravilen pristop zgodnjega opismenjevanja je tisti, ki otroka na knjigo trajno naveže ali pa mu za vselej odvzame zanimanje zanjo.
Ko otroku beremo se uči novih besed, bogati besedni zaklad, se uči knjižnega jezika in pridobiva znanja o okolju, ki ga obkroža, o ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini … To znanje potrebuje zato, da bolje razume svet okrog sebe. Trajanje branja zmeraj prilagodimo otrokom, pomembno je, da je poslušanje za njih prijetno doživetje. Pri izbiri literature se prilagajajmo otrokovi starosti, interesom in izbirajmo med slovenskimi avtorji. V pomoč so nam lahko nasveti knjižničarjev in priporočilni seznami ‒ izbori kakovostnih knjig zadnjih let, ki jih pripravlja Društvo Bralna značka Slovenije (http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=30) in priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig Mestne knjižnice Ljubljana (http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/prirocnik-za-branje-kakovostnih-mladinskih-knjig), njihovo sprotno razvrščanje v Knjigometru (http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/knjigometer) in zlate hruške (http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/zlata-hruska). Pozorni pa bodimo tudi na ilustracije (http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ilustratorji.htm) ‒ »prevode besednega sporočila oz. dopolnila besedni vsebini«, ki otrokom ponujajo raznolikost umetniških izkušenj, oporo domišljiji in pripomorejo k izobraževanju. Med branjem vzgojitelji in starši svoje otroke spoznavamo, odkrivamo njihove interese, razmišljanja, čustva. Branje je priložnost za uvod v obravnavanje in pogovor občutljivih vsebin kot so smrt, ločitev, rojstvo, posvojitev, strah … Zmeraj pa je najpomembneje, da se o prebranem tudi pogovorimo, saj s tem preverimo, če so sledili in kako so prebrano razumeli.
Otroci podatke sprejemajo z vsemi čutili in prav multisenzorni pristop sodi med najuspešnejše, saj omogoča lažjo zapomnitev in razumevanje novo pridobljenega znanja, zato je brane vsebine smotrno nadgraditi z medijsko vzgojo (interaktivne/multimedijske slikanice) oz. jih popestriti ali občasno nadomestiti s petjem ali poslušanjem uglasbljenih pesmi, pravljic iz domače in svetovne literature v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk (http://www.rtvslo.si/podcasts/lahko_noc_otroci.xml), z obiskom knjižnic, z ogledom lutkovnih predstav (http://www.lgl.si/si/predstave/koledar-predstav, http://www.lg-mb.si/predstave/), otroških oddaj na televiziji ali prebrskajmo po bogati zakladnici Multimedijskega centra (www.rtvslo.si) med starejšimi oddajami, filmi, nadaljevankami in serijami za otroke, risankami, obiskom kina, izobraževalnimi računalniškimi miselnimi igrami (Detektiv v šoli, Detektiv v hiši strahov, Jabolko, Svet številk, Timi – lovec na sanje, Znalček in kuža v prometu, Jezični dohtar …), ugankami … Med izjemnimi spletnimi stranmi za spodbujanje bralne in medijske pismenosti je www.zupca.net, ki poleg interaktivnih slikanic in učnih listov za opismenjevanje po branju pravljic, ponuja tudi strokovna priporočila …
Pogovor bo otroke spodbudil k razmišljanju o vsebini, primerjavi mnenj in postopoma si bodo otroci ustvarili lastno mnenje in kritičen odnos do vsebine. Zavedati se moramo, da je učinek srečanja z umetnino subjektiven in nepredvidljiv, zato njenega pomena ne razlagajmo direktivno, ampak spodbujajmo otrokovo samostojno iskanje možnih pomenov.
Pa končajmo z besedami Toneta Pavčka : »Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj; grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Težje pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Zato berimo lepo naprej in preberimo še trate in hribe pa sonce in svet in srečo brez mej.«
