Ptice in druge živali pozimi
1.3.2013, avtor: Barbara Bednjički Rošer / rubrika: utrip
Pozimi mrzlo je in hrane je malo.
Bo zrnje v krmilnici zadostovalo
do tople pomladi, ko sneg se stopi
in zjutraj me njihovo petje zbudi?
V Vrtcu Ivana Glinška Maribor, v oddelku Žoge (3‒4 leta), smo v teh hladnih dneh raziskovali ptice in druge živali pozimi. Ptice smo spoznavali skozi literarne zgodbe, pesmi, basni. Brali smo zgodbo O ptičku brez imena Miše Gerič in Urške Raščan, siničke spoznali v Snežnosku Bine Štampe Žmavc, ščebetanje vrabčkov spremljali v Gantschevem Drevesu Krištof in v Svetlaninem Razvajenem vrabčku. Z Melito Osojnik smo zaplesali ljudsko pesem Pleši, pleši črni kos in peli Nežinega Vrabčka in Pesem o sinički. V poeziji smo našli Župančičevo siničko Ciciban ‒ cicifuj in Zlato ptičko, med slovenskimi ljudskimi pa izbrali: „Pojte pojte drobne ptice, preženite vse meglice, da bo sijalo sončece na moje drobno srčece.” Z ogledom Andersenovega Cesarjevega slavčka smo si dan popestrili z medijsko vzgojo in pred počitkom prisluhnili še slovenski ljudski pravljici Zlata ptica.
Dejavni smo bili tudi na drugih področjih ‒ sestavljali smo ptičje sestavljanke, izdelali oddelčno ptičjo dekoracijo, risali ptice, se preizkušali v zvočnih ugankah ‒ glasovi naših ptic (Hannu Jännes in Owen Roberts), opazovali ptice na igrišču in v parku, izdelovali eko ptičje krmilnice iz masti in koruznega zdroba na borove storže in si pripravili mini lutkovno predstavo Siničke v škornju (Ferdo Godina). Pri načrtovanju dejavnosti v sodelovanju z go. Joanno Bertoncelj nas je v oddelku obiskal lovec, gospod Štefan Pušnik iz LD Kamnica. Predstavil nam je delo lovcev in njihov odnos do narave, opozoril, da divjadi ni dovoljeno odtujevati iz njenega naravnega življenjskega prostora, jemati jajc ali mladičev in jih zadrževati v ujetništvu. Predstavil nam je slovensko lovsko nošo in lovski klobuk. Poučil nas je o krmljenju ptic pozimi, nam pokazal slike številnih divjih živali, ki smo jih skupaj poimenovali in se o njih veliko naučili. Lov spada med najstarejše dejavnosti človeštva, saj vemo, da so se že od pradavnine razvijale lovske kulture in je lov sooblikoval odnose med ljudmi, kar še danes potrjujejo številne zgodbe in pravljice. Le kdo ne pozna Rdeče kapice in pogumnega lovca, ki je rešil njo in babico. V sodobni družbi pa zaradi odtujenosti človeka od narave prihaja do deljenih mnenj o lovu, ki je sestavni del naše narodne identitete; lovci pa pomembno prispevajo, ohranjajo in širijo zavest ter skrb za varstvo narave. Obisk lovca v vrtcu odločilno prispeva k razvijanju naklonjenega, spoštljiva in odgovornega odnosa otrok do živali, narave. Vzgojiteljici ‒ Maja Geršak in Barbara Bednjički Rošer, sva spodbujali različne pristope k prepoznavanju naših ptic in divjadi ter na izvedbeni ravni zagotavljali preplet vseh kurikularnih področij dejavnosti. Najprepričljivejši trenutek izvedbe je bil obisk lovca ‒ g. Štefana Pušnika iz LD Kamnica, saj je otroke notranje motiviral ter jih močno čustveno in socialno angažiral. V pogovoru z njim so razvijali naravoslovno in okoljsko pismenost, zavedanje o prepletenosti odnosov v okolju in odgovornem ravnanju z vsemi živimi bitji.
