O glasbeniku Petru Liparju
26.2.2013, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
Po razstavi Peter Lipar v Mestni knjižnici Kranj, koncertu Liparjevih del v Domu krajanov Kranj v izvedbi učencev solopetja mentorice Francke Šenk, pevskega zbora dirigentke Urške Štampe, godalnega orkestra GŠ Kranj dirigenta Tomaža Pinterja ter Komornega zbora de profundis Kranj dirigentke Branke Potočnik Krajnik ter znanstvenem simpoziju o Petru Liparju ob 100. obletnici rojstva v dvorani Glasbene šole Kranj z enajstimi referenti si je le v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju še mogoče do 10. marca ogledati razstavo Glasbenik Peter Lipar (1912-1980) in njegove sledi v Kranju. Razstava, katera je lahko zanimiva tudi za učence višjih razredov kranjskih osnovnih in srednjih šol v okviru glasbenega pouka, je plod sodelovanja Gorenjskega muzeja Kranj, Zgodovinskega arhiva Ljubljana-Enota za Gorenjsko v Kranju ter Glasbene šole Kranj. V glasbenem delu ob odprtju razstave 31. januarja smo slišali Liparjeve skladbe Zajček v snegu, na besedilo Vere Albreht ter Uganko na besedilo Danila Gorinška, ki sta jih izvedli mezzosopranistka Eva Čeh in Minea Marton na klavirju, pod mentorstvom Francke Šenk. Dedkovim skladbam so prisluhnili tudi vnukinja Benedikta Grahek, rojena Markič s sinovoma Timotejem in Egidijem ter hčerko Tadejo.
Razstavo je na pobudo dr. Franca Križnarja, za omenjene ustanove strokovno pripravila mag. Monika Rogelj iz muzeja. O razstavi in slovenskem skladatelju, dirigentu,učitelju in ravnatelju ter organizatorju Petru Liparju ml. so spregovorili direktorica muzeja Marija Ogrin, vodja Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Bojan Cvelfar, mag. Monika Rogelj, ravnateljica glasbene šole Petra Mohorčič ter podžupanja MO Kranj Nada Mihajlović. Prva je izpostavila, da jim je tokratno sodelovanje z arhivom in glasbeno šolo v veliko vzpodbudo ter, da je potrebno doseči sodelovanje kranjskih javnih zavodov. Drugi je bil mnenja, da zgodovino krojimo posamezniki in, da razstava kakovostno prikazuje življenjske dosežke Petra Liparja. Naslednja je spomnila:»Marsikdo med prisotnimi (dvorana je bila polna) najbrž hrani kakšen spomin na Petra Liparja. Mogoče ste ga srečevali na hodnikih, v razredih glasbene šole, mogoče ste peli v kakšnem od njegovih zborovali pa ste se udeležili katere od številnih prireditev, kjer je nastopal, s katerim od zborov ali orkestrov, ki jih je vodil. Namreč, Peter Lipar je bil od 1938. do 1972. leta osrednja osebnost v Kranju. Med drugim so bili v renesančno-poročni dvorani mestne hiše v 70- letih številni koncerti solistov in komornih zasedb, ki jih je organiziral v okviru koncertne poslovalnice. Ti so bili odlično obiskovali. Aprila 1978 je bil stoti po vrsti,« je nizala možnost spominov
nanj. Peter Lipar je bil ravnatelj Glasbene šole Kranj od 1938. leta, po vojni pa od 1947. do upokojitve 1972. leta. Tudi med vojno je bil glasbeno dejaven. Sedanja ravnateljica prof. Petra Mohorčič je izvedla primerjavo med glasbenim
nastopom in razstavo: »Glasba ima neko trajanje. Pridemo, poslušamo in potem je konec. Ta razstava pa nam nudi nekaj drugega, kot imamo običajno možnost slišati z glasbo. Predstavlja nam slike, predstavlja nam dokumente, ki govorijo
o uspešnosti tega človeka, gospoda Petra Liparja, za katerega je ena od sodelavk rekla: On pa je res bil pravi gospod. S tem je mislila gospod v pravem pomenu besede. Razstava priča o njegovi širini. O tem, da uspešen človek ne more biti zapečkar, da ne more biti ozko usmerjen, ampak, da mora delovati na številnih področjih in ne samo v ozkih mejah svojega mesta in svoje domovine. Vse to je gospod Peter Lipar dosegel in presegel. Ne samo s številnimi zbori in orkestri, ki jih je ustanovil ter šolo, ki jo je toliko let uspešno vodil. Predvsem se iz te razstave lahko vidi tudi njegova pedagoška usmerjenost, ki je znala pritegniti marsikoga. Od teh je marsikdo tudi tukaj z nami.« Ni pa pozabila izpostaviti dolgotrajne bolečine kolektiva kranjske glasbene šole s podatkom, da si je že gospod Peter Lipar prizadeval, da bi Kranj
dobil ne samo nove prostore za Glasbeno šolo Kranj, ampak tudi koncertno dvorano. Ne vem, ali je bil prvi, ampak sigurno je bil on tisti, ki je želel Kranjčanom to uslugo narediti. Kajti, zdi se mi, da sta kultura in umetnost v teh časih še kako pomembna. In ne glede na to, da so časi težki, upam, da se bo kdaj tudi na tem področju kaj premaknilo. Povedano je bilo pospremljeno z glasnim odobravanjem prisotnih. Podžupanja Nada Mihajlović je bila še bolj določna:»Someščan Peter Lipar je bil neponovljiva osebnost, ki je vse svoje poklicno življenje res delal in ustvarjal v Kranju. Zato smo lahko Kranjčani nanj zelo ponosni. Bil je pevec na kranjskem koru, bil je učitelj, ravnatelj glasbene šole. Ustanovil je zbore,
moškega, ženskega, mešanega, France Prešeren, učiteljskega Stane Žagar, na gimnaziji. Vodil je glasbene skupine in organiziral je številne dogodke in koncerte. Zložil je okrog 300 del, predvsem zborovskih. Velika številka. Mnogi se ga spominjamo. Tudi sama se ga. Prvič sem ga namreč srečala in spoznala, ko se je moja družina iz Celja priselila nazaj v Kranj. V glasbeno šolo sem se šla pozanimat, kako, na kakšen način lahko nadaljujem z učenjem harmonike. Vendar
takrat harmonike niso poučevali. Lani decembra je torej preteklo 100 let od rojstva Petra Liparja, ml. v Mengšu. Letos bo minilo 75 let, ko je postal prvič ravnatelj kranjske glasbene šole. Koliko let pa bo še potrebno, da se bo po njem poimenovala primerna kranjska glasbena ustanova ter pomembna ulica, cesta ali trg?
Fotografije: Zgoraj: Ravnateljica Petra Mohorčič: Že gospod Peter Lipar si je prizadeval, da bi Kranj dobil ne samo nove prostore za Glasbeno šolo Kranj, ampak tudi koncertno dvorano. Spodaj levo: Razstava je zasnovana dokumentarno. To ni le razstava o Liparjevem delu in njegovi osebnosti, ampak je hkrati tudi razstava o glasbenem življenju v Kranju v preteklih desetletjih. Gradivo je prispevala glasbena šola,v enoti zgodovinskega arhiva sta ga zbrali Marija Kos in Mija Mravlja, pridala ga je družina Škrlep iz Mengša, del fotografij o zboru Franceta Prešerna sta odstopili nekdanji članici zbora Francka Mausar in Vanda Gerlica. Na njej je mogoče slišati tudi posnetke njegovih skladb. Spodaj desno: Posnetek učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar Kranj pod vodstvom Petra Liparja v drugi polovici 60. let je iz fototeke Gorenjskega muzeja Kranj.
