MINISTRSTVO NADALJUJE S SPRENEVEDANJEM
21.1.2013, avtor: (sm)
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport s svojim današnjim pozivom SVIZ-u k preklicu stavke v otroških (?!) vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah nadaljuje obupane poskuse zastraševanja zaposlenih v vrtcih in šolah in s selektivnim sporočanjem informacij ustvarja vtis, da je stavka neupravičena.
SVIZ je že 17. januarja s sporočilom za javnost odgovoril na identične obupane pritiske ministra Žige Turka ter jih zavrnil kot poceni in za zdravo pamet žaljiv poskus odvračanja od stavke. SVIZ, ki je že takrat razkrinkal ministrova prizadevanja za odvračanje pozornosti in sprevračanje resnice, bi od t. i. superministra za prihodnost pričakoval, da s takšnimi destruktivnimi dejanji ne bo nadaljeval, vendar se dogaja prav nasprotno. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk se ne moti, ko pravi, da smo v SVIZ-u dobro razumeli, za kaj gre pri umiku zaostrenih standardov in normativov za vrtce, osnovne in srednje šole. Gre namreč za ministrov poceni poskus odvračanja od stavke, za katero je glasovalo prek 35.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Če bi umik normativov pomenil zagotovilo, da zaposleni v vrtcih in šolah ohranjajo delovna mesta in višino sedanjih plač, bi stavko lahko tudi preložili, a žal temu ni tako. Gre za poskus odvračanja od stavke, ki smo mu bili priča že lansko pomlad, le da so prijemi zelo različni. Aprila lani je minister Turk – družno s predsednikom vlade – grozil z neplačano stavko in zahtevo, da so šole in vrtci odprti, zdaj pa odvrača z videzom popuščanja. Z umikom zahteve za povečanje učne obveznosti in normativov za druge strokovne delavce in tehnično osebje poskuša ustvariti lažni vtis, da je vlada odstopila od radikalnih in uničujočih posegov v izobraževanje, vendar temu ni tako! Namreč, ta navidezni umik v ničemer ne spreminja dejstva o znižani masi plač v proračunu za letošnje leto, ki sta jo vlada in parlament vsilila brez kakršnih koli usklajevanj, kaj ��ele pogajanj s sindikati! In prav zaradi tega, ker je vlada vzgojitelje, šolnike in vse javne uslužbence postavila pred izvršeno dejstvo, ki ima za posledico odpuščanja in znižanja plač zaposlenih, oboje pa neizogiben padec kakovosti javnih storitev, so se zaposleni v vzgoji, izobraževanju, raziskovanju in kulturi tako množično odločili za stavko. Ker masa plač ostaja nespremenjena, torej občutno znižana, vlada pa se o tem sploh noče ne pogovarjati ne pogajati, ministrov umik sprememb normativov v vrtcih in osnovnih šolah ne spremeni popolnoma ničesar. Z umikom normativov je minister zgolj odstopil od precej zmedenega poskusa, da bi plače strokovnim in tehničnim delavcem v osnovnih in srednjih šolah zniževal prek zviševanja normativov, v vrtcih pa bi odpuščali vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zaradi povečanega števila otrok v oddelkih in povečane prisotnosti v oddelkih. Ker masa za plače ostaja nespremenjena in bodo ravnatelji in direktorji, zaradi znižanih proračunskih sredstev, prejeli premalo sredstev, bodo morda celo prisiljeni stihijsko odpuščati zaposlene. Seveda bi bila po umiku zaostrenih standardov in normativov možna tudi pogajanja o plačah, a ob vladni krizi in morebitnih predčasnih volitvah to ni verjetno, saj bi bilo treba odpreti Kolektivno pogodbo za javni sektor in spreminjati Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Tudi v zadnjih dneh pred stavko, ko je vlada poskušala ustvariti vtis, da se pogaja, je minister Senko Pličanič spet jasno potrdil, da se o masi plač niso pripravljeni pogajati. To pomeni, da odpuščanja ali znižanja plač visijo v zraku z enako težo kot pred umikom normativov. In kaj je sicer minister Žiga Turk želel doseči z umikom normativov? Po oceni SVIZ-a dvoje – poskuša se znebiti vsakršne odgovornosti za destrukcijo, ki jo je v zadnjem letu povzročil v izobraževanju, in jo na koncu naprtiti ravnateljem, ki bodo soočeni z znižanimi sredstvi za plače. Obenem pa minister očitno že predpostavlja, da so volitve blizu in bi si z navidezno dobrohotnim umikom želel pred volitvami popraviti izrazito negativno podobo med zaposlenimi v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah. S tem pa zgolj znova potrjuje svoj, zdaj že pregovorno podcenjujoč odnos do slovenskega učiteljstva. Ni naključje, da je slovensko učiteljstvo, kljub takrat še delujočemu strahu, tako množično zahtevalo njegov odstop. Enako odločen odgovor na poskuse manipuliranja z zaposlenimi bo minister prejel tudi 23. januarja 2013. Ga bo takrat slišal in razumel ali pa bo v svojem dosedanjem stilu nadaljeval z arogantnim zavajanjem?
