Nelagoden in nevaren molk

Kaj imajo skupnega sadizem, nekrofilija, pedofilija, posilstvo, incest … s homoseksualnostjo? Kako razumeti osnovnošolski učni načrt, ki v enem od svojih vsebinskih sklopov uvršča homoseksualnost med različne oblike spolnega vedenja, in sicer skupaj s sadizmom, z nekrofilijo, pedofilijo …? Torej ob bok nespodobnim in sprevrženim spolnim praksam. Mar ima homoseksualnost več skupnega z zlorabo moči, napadom na telo, prisilo … kot pa, denimo, heteroseksualnost? Vprašanj o homoseksualnosti mrgoli, še več je nerešenih dilem o tem in predsodkov, a predvsem nevaren je značilni molk. K temu se zateka marsikdo, tudi v šolah – o tej temi se ne razpravlja veliko, še raje se sploh ne.

»Če pogledamo šolski kurikulum, zlasti osnovnošolskega, je povsem jasno, zakaj se o homoseksualnosti ne govori. Nikjer namreč niso eksplicitno zapisani cilji, izbrani učbeniki tudi ne tematizirajo istospolnih družin ali homoseksualnosti. Izjema je le osnovnošolski učni načrt za peti razred (predmet Družba), ki med svojimi zapisanimi cilji in standardi znanja obravnava problematiko istospolne usmerjenosti.« Tako je dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani spodbudil razpravo ob omizju Homoseksualnost in šola, ki je sredi januarja letos potekalo pod okriljem Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Ob tej priložnosti so se zbrali tudi nekateri avtorji tematske številke revije Sodobna pedagogika z naslovom Homoseksualnost in šola (izšla leta 2009).

Več nasilja na podlagi domnev

Raziskave in opažanja strokovnjakov kažejo, da je homoseksualnost še zmeraj tabu tema, o kateri je še najbolje molčati. Zanimivo je to, da brezplačne delavnice na šolah, ki jih prirejajo nevladne organizacije, niso zaželene. Simon Maljevac iz Legebitre je povedal, da so v sklopu svojega obsežnega projekta pred leti (2002) poslali vabilo za brezplačne delavnice o homoseksualnosti kar stotim šolam, a od teh se jih je odzvalo le osem. Mnogi se o tem sploh niso želeli pogovarjati. Večina šol je odklonila tudi njihovo brezplačno publikacijo Oznanila. Na neki srednji šoli so revijo zavrnili, češ, da nimajo takšnih dijakov. Na Legebitri so izpeljali tudi internetno anketo – sodelovalo je 160 učencev, dijakov in študentov, v kateri je kar 35 odstotkov sodelujočih zatrdilo, da so bili zaradi svoje istospolne usmerjenosti žrtve besednega in telesnega nasilja. Zanimiva je ugotovitev, da se nasilje dogaja že na podlagi neke domneve, da je nekdo homoseksualec. Presenetljivo je, da je prav to nasilje v primerjavi z nasiljem do tistih, za katere se že »ve«, da so istospolno usmerjeni, pogostejše. Trije anketirani (učenca in dijak) so poročali, da so bili nad njimi besedno nasilni celo učitelji.

Šola nevaren in izključujoč prostor

Dr. Mojco Kovač Šebart z ljubljanske Filozofske fakultete zanima, ali v šoli ravnamo tako, da se zaradi etične pripadnosti, rase, religije, spolne usmerjenosti … res nihče ne počuti izločenega. Ali ne dajemo morda po drugi strani nekomu pravice, da se počuti privilegiranega? Kajti o homoseksualnosti se pri pouku razpravlja le pri tistih učiteljih, ki za to pokažejo dobro voljo. Povsem drugače pa je na šolskih hodnikih … Preberite v ŠR!