Vsega je kriva Evrovizija

Slovenščina za tujce

Angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, turščina, nizozemščina, švedščina, norveščina in nemščina. Če ste mislili, da je to del oglasa jezikovne šole, ste se zmotili. To so jeziki, ki jih je Dimitrios Mantzilas študiral na dodiplomski ravni. Sporazumeva se lahko v vseh naštetih jezikih, obvlada pa jih različno dobro, nekatere med njimi odlično. A neverjetno kot se zdi, ta seznam sploh še ni popoln. Na univerzi v grškem Patrasu (University of Ioannina) - sicer prihaja iz Aten - poučuje latinščino, obvlada še antično grščino. Zdaj se namerava učiti še slovanske jezike. Tako je lani eno leto študiral srbščino, naposled se je odločil še za slovenščino. Letos smo ga srečali na poletni šoli slovenščine, ki jo vsako leto pripravlja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Obiskoval jo je skupaj s sonarodnjakom Nikolasom Tsiamisom, ki je pravkar magistriral iz psihologije, medijev in kulturnih študij, o temi za doktorat pa še razmišlja. Oba sta dobila štipendijo za štirinajstdnevni tečaj. A ker sta bila nad njim in našo deželo nadvse navdušena, sta študij podaljšala in sama poskrbela za preostali potrebni denar.

Zelo nas je zanimalo, zakaj sta se sploh odločila za slovenščino. Odgovor je bil, milo rečeno, osupljiv. »Najlepša pesem, ki sem jo kdaj koli slišal, je Prisluhni mi, ki jo je Darja Švajger zapela na Evroviziji leta 1995,« pojasni Dimitrios. Tudi Nikolasu je ta pesem zelo pri srcu, a še bolj ga je pritegnila neka druga: »Po mojem mnenju je najboljša evrovizijska skladba vseh časov iz leta 1997. Tedaj me je Tanja Ribič s pesmijo Zbudi se povsem navdušila. A Slovenijo sem želel obiskati tudi zaradi čudovitih fotografij mest in narave, ki sem jih nekoč nekje videl. Konec koncev je tudi Jazon pred približno dva tisoč leti hodil tod okrog.« Verjetno se ob tem marsikdo sprašuje, kako je mogoče, da se učenjaka tako navdušujeta nad tem megalomanskim festivalom in tovrstnimi popevkami. Polni smo predsodkov, mar ne? Dimitrios pomenljivo zamahne z roko in hudomušno nadaljuje - videti je, da se zelo zabava, ko zabava druge: »Jeziki so moj hobi in učim se jih, ker to rad počnem in ne zato, ker bi se jih moral. Evrovizija pa je enkratna priložnost, da slišim množico različnih jezikov. In za nameček lahko zraven še pojem - vsaj v večini od njih! Zadnja leta se festivalu pridružuje vse več držav, predvsem eksotičnih, kar je čudovito! Kajti jezikov teh dežel sicer sploh ne bi imel priložnosti slišati.« »Evrovizija Grkom omogoča tudi edini stik s slovenščino,« pristavi Nikolas. »Na voljo namreč ni tečajev ali študija slovenščine. Prav tako ni lektoratov na univerzah.«

In kako jima je šlo od rok učenje, kaj menita o slovenščini?

»Po štirinajstih dneh uka lahko že povem, da mi je slovenščina zelo všeč. Sklone, dvojino in naglaševanje je sicer težko usvojiti - slednje predvsem zato, ker ne uporabljate tovrstnih znakov -, a imamo izvrstno učiteljico, ki nam delo zelo olajša,« pove Dimitrios. Tudi Nikolasu je slovenščina zelo zanimiva. Slovnica je zahtevna, a poznavanje drugih tujih jezikov mu je v pomoč. Zaradi tega namreč laže razume strukturo jezika. Obvlada tudi antično grščino (učijo se jo mladi od 13. do 18. leta starosti na splošnoizobraževalnih srednjih šolah in licejih), ki je imela dvojino in sklone, zato mu ti ne povzročajo toliko preglavic kot drugim tečajnikom.

Seveda smo srečanje izrabili tudi za kratek pogovor o grškem šolstvu. »Lahko povzamem, da se vse vrti okrog nacionalnih preskusov znanja, ki so tudi merilo pri vpisu na univerzo,« z obžalovanjem predstavi Dimitrios Mantzilas. Zato cvetijo zasebne šole, ki dijake pripravljajo na te izpite. Obiskujejo jih skoraj vsi mladi, ki nameravajo študirati. Starši zanje drago plačujejo in revnejše družine se zato marsičemu odrečejo. Grški starši namreč zelo cenijo znanje in izobrazbo. Poleg tega želijo, da se njihovi otroci naučijo vsaj en tuj jezik ali dva. Zato jih vpisujejo tudi v tovrstne tečaje. »A mladi kljub temu iz leta v leto slabše obvladajo tuje jezike,« opaža sogovornik. »Razen angleščine se jih sploh nočejo učiti! Tega je delno gotovo kriva televizija, saj imajo poleg domačih programov na voljo večinoma le angleškogovoreče. Slabše jezikovno znanje krepko občutimo na univerzah, zato vsako leto znižujemo standarde znanja, saj sicer ne bi nihče uspešno opravil tovrstnih izpitov. Pojav bomo morali preučiti in se z njim resno spoprijeti.