O spreminjanju vrednot

Razmišljanje o tem, kaj je pomembno

Ob hiši sem želela imeti trato, angleško trato brez plevela. Táko, kot jo vidimo v filmih ali na golf igriščih. Toda na naši »trati« je bolj malo trave in več plevela. Vmes raste regrat, z leti so se razširili tudi zvončki in jarice, čeprav sem oboje sadila le na določeno mesto. Naša trata res ni vzorna, tudi imena trata si ne zasluži. /…/ Čisto zadovoljna sem z njo, čeprav je daleč od prvotnega ideala. Človek pač sčasoma znižuje merila in prilagaja pričakovanja. Tudi pri otrocih je tako.

Želimo si zdravega, lepega in pametnega otroka. Pa pride na svet, kar pride. In treba je sprejeti. Spremljam otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter njihove starše. Iz leta v leto spreminjajo želje, nižajo merila za srečo, želje prilagajajo otrokovemu razvoju, njegovim zmožnostim. »Da bi otrok le naredil šolo, najprej osnovno pa potem še kaj.« Pa ne gre. Treba ga je prešolati. »Da bi le naredil posebno šolo.« In če je potem še ta prezahtevna: »Da bi se vsaj za silo usposobil, da bi bil čim bolj samostojen, da nas ne bi skrbelo, kaj bo z njim, ko nas ne bo več. Da bi postal čist, da bi sam jedel, da bi shodil, da bi ponoči spal …«

Življenje je eno samo prilagajanje. Čim več težav se zgrne nad človeka, tem ponižnejši postaja. Ne v slabem smislu. Spreminjati začne vrednote. Zave se, da stvari niso samoumevne. Lastnost, ki je bila sprva na vrhu hierarhije vrednot, se lahko spusti proti dnu.

Šolski uspeh je ena od vrednost, ki je za večino staršev zelo pomembna. Otrokov odličen šolski uspeh sodi k ugledu družine. Zraven pa še športni, kulturni, umetniški dosežki. Toda otrok ni robot. Hitro se lahko kaj skazi. Otrok se naveliča treningov, ne prenese pritiskov, z zahtevnostjo šole se slabša učni uspeh. Če vrednote staršev ostajajo enake, pritiskajo. Nezadovoljni so. /…/ Otrok se lomi pod pritiski. Ne vsak. Morda se kdo pod pritiskom krepi. Pri drugem se je treba na določeni točki ustaviti in se vprašati, ali je šolski uspeh res najpomembnejša stvar v življenju otroka in družine. /…/

Vsak konec šolskega leta prinese kako tragedijo otroka, ki se je zaradi šole, pritiskov, občutka nerazumevanja zlomil. Kak drug otrok bi se na njegovem mestu morda uprl, se iz ubogljivega prelevil v upornika in ostal živ. Smrt otroka ob koncu šolskega leta sproži v celotnem otrokovem krogu ugibanja, samospraševanja, občutke krivde. Če bi slutili vnaprej, bi (morda) spremenili svoje ravnanje, svoj odnos, zahteve, pričakovanja, razumevanje, merila, vrednote …

Vrednote pa se lahko spremenijo tudi drugače. Vzemimo tehtanje dveh vrednot: učni uspeh – poštenost. Toda kdo bi ob koncu šolskega leta razmišljal o poštenju, ko pa je na tehtnici, ali bo otrok izdelal razred ali pa bo imel popravni izpit, morda ponavljanje razreda. /…/ Le kdo naj bi v teh okoliščinah, ko gre za »biti ali ne biti«, razmišljal o poštenju.

Toda tale zgodba je dala na tehtnico prav ti vrednoti.

Fant najde denarnico. V njej je večji bankovec in dokument lastnika denarnice. Fant pokliče lastnika. Sošolci okrog njega mu govorijo, naj ne bo neumen, naj vzame bankovec, denarnico pa vrže v koš. Čez pol ure je lastnik denarnice že v šoli. Odpre denarnico, vzame bankovec in ga izroči fantu. Ta je srečen. Vrnil je lastnino in bil nagrajen. Isti bankovec bi sicer lahko imel tudi v primeru, da bi vrgel denarnico v koš. Toda občutek bi bil zelo drugačen.

Ta isti fant ima »popravca«. Doma pove zgodbo o najdeni denarnici. Popravni izpit – poštenje? /…/ Morda se doma o tem vprašajo prvič, ker je za njih poštenje samoumevno. A spoznajo, da ni. Fant bi prazno denarnico lahko odvrgel v koš. Ponosni so na njegovo ravnanje. Nenadoma dobi poštenje večjo težo kot popravni izpit. »Bo že kako. Če ne letos pa prihodnje leto. Denarnice se ne najde vsako leto.«

Šola je le eno od okolij, kjer se dogajajo vzponi in padci. Šolski uspeh je le eno od meril sreče ali ponosa. Vztrajati ali spremeniti smer poti? Vztrajati na vnaprej postavljenih merilih ali ta prilagoditi okoliščinam? Sprememba je lahko tudi znamenje odločnosti, premišljenosti, pokončnosti, poštenosti.

TEREZA ŽERDIN

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 12, stran 13, ki so izšli 15. junija 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja!