Srce ni samo fiziološka črpalka

30. september - svetovni dan srca

Srce predstavlja zelo pomembno črpalko v našem organizmu, je zanimivo, a vendar ga je v zadnjih 300 letih večina zahodnih znanstvenikov opredelila »samo« kot črpalko za kri.

Iz zgodovine je namreč znano, da je skoraj vsaka kultura na svetu pripisovala srcu veliko večjo vlogo v človeškem sistemu in so ga povezovali z izvirom modrosti, poduhovljenosti in čustev. Raziskave, ki potekajo nekaj zadnjih desetletij, pa so začele dokazovati, da so lahko ta zgodovinska pripisovanja srcu veliko več kot samo metaforična. Ta raziskovanja so vodila znanstvenike, da še enkrat preučijo in razširijo razumevanje čudovite vloge srca na naše delovanje.

Tako so na novem področju nevrokardiologije znanstveniki odkrili, da srce predstavlja resnično inteligentni sistem. Sestavljeno je iz tako prefinjene mreže živcev, da si zasluži ime »srčni možgani«. Ta mreža vsebuje več kot 40.000 živčnih celic, in prav te srcu omogočajo, da neodvisno in samostojno čuti, obdeluje informacije, sprejema odločitve in ima tudi zmožnost učenja in pomnjenja.

Srce predstavlja tudi hormonsko žlezo, ki proizvaja in pošilja v organizem številne hormone in živčne znake, ki temeljito vplivajo na delovanje možganov in drugih funkcij v telesu. Med hormoni, ki jih proizvaja srce, je tudi oxytocin - splošno znan kot hormon ljubezni, nežnosti in topline. Ta ublaži bolečino in zavira delovanje stresnega hormona kortizola. Pospešuje nastanek belih krvničk, uničuje infekte in je pomemben za hitrejše celjenje vnetij ali ran.

Amplituda elektromagnetnega valovanja srca je 40 do 60-krat večja od amplitude elektromagnetnega valovanja, ki ga oddajajo možgani. Obstajajo jasni dokazi, do katerih so prišli na inštitutu HeartMath v Kaliforniji, in sicer da ima informacija, ki se pojavi v srčnem polju, vitalno vlogo pri sinhroniziranosti celotnega organizma in da lahko ta vpliva tudi na druge okrog nas. Moč te amplitude je glavni razlog za to, da imamo ljudje, ko počnemo stvari, ki jih imamo radi, veliko več energije, manj nam je treba spati, jesti ipd.

Ritem srca

Skoraj vsak izmed nas si je že kdaj izmeril povprečni srčni utrip na minuto. Pri takšni posplošitvi srčnih utripov se spregledajo spremembe, ki se dogajajo med posameznimi utripi.

Ritem srca se med srčnimi utripi nenehno spreminja. Temu spreminjanju ritma pravimo spremenljivost srčnega ritma (ang. heart rate variability - HRV). Znanstveniki in zdravniki menijo, da je spremenljivost srčnega ritma zelo pomemben pokazatelj našega zdravja in naše sposobnosti delovanja. Povsem naravna sprememba v srčnem ritmu je rezultat medsebojnega sodelovanja dveh vej avtonomnega živčnega sistema, in sicer simpatičnega ter parasimpatičnega. Simpatični živčni sistem deluje tako, da povečuje srčni ritem, medtem ko ga parasimpatični zmanjšuje. Analiza sprememb srčnega ritma služi tako tudi kot odraz ravnotežja avtonomnega živčnega sistema ...

... Ko doživljamo čustveni stres in nas prevzamejo jeza, frustracije in strah, se to odraža na vzorcu srčnega ritma, ki postane nepravilen in nestalen. Oblika takšnega srčnega ritma je videti kot niz neenakih, nazobčanih konic. Znanstveniki pravijo takšnemu stanju nekoherentni vzorec srčnega ritma. Fiziološko tak vzorec kaže, da signali, ki jih proizvajata dve veji avtonomnega živčnega sistema (simpatična in parasimpatična), med seboj niso usklajeni.

To je tako, kot če bi vozili avto z eno nogo na pedalu za dodajanje hitrosti (simpatični živčni sistem), istočasno z drugo nogo pa na pedalu za zmanjšanje hitrosti (parasimpatični živčni sistem). To povzroča sunkovito vožnjo, porabi se več goriva in ni dobro za avto.

Prav tako lahko nekoherentni vzorec naše fiziološke dejavnosti povzroči, da je naš celotni organizem neučinkovit. To se pojavi še posebno takrat, ko se stres zaradi občutkov frustracij, skrbi in podobnega ponavlja dalj časa.

Večina ljudi še vedno misli, da so zunanji dogodki tisti, ki predstavljajo vir stresa, vendar ni tako. Stres, ki se pojavi, je namreč naš čustveni odziv na dogodke okrog nas. To pomeni, da če smo sposobni nadzirati naša čustva in občutke, se tudi stres ne bo pojavil, saj bo naš organizem v ravnotežju. Tako so pravo nasprotje čustva in občutki spoštovanja, cenjenja, rad imeti, ljubezni, ipd., pri katerih postane naš vzorec srčnega ritma zelo urejen ter izgleda kot gladko valovito gibanje Takšnemu vzorcu pravimo koherentni vzorec srčnega ritma. Ko vzpostavimo koherentni srčni ritem, je aktivnost simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema usklajena in naš organizem deluje s povečano učinkovitostjo in harmonijo. Zato ni čudno, da je doživljanje pozitivnih čustev tako prijetno - takšna čustva namreč pomagajo našemu organizmu, da deluje usklajeno in boljše.

Koherentnost - stanje optimalnega delovanja

Znanstveniki, ki raziskujejo obnašanje svetlobe, kakor tudi tisti, ki se ukvarjajo z biološkimi sistemi, zelo dobro poznajo koncept koherence. Ta koncept ponazarja razlika med običajno hišno žarnico in laserjem. Običajna žarnica proizvaja svetlobno valovanje ali delce, ki se širijo navzven od vira svetlobe in se med seboj zadevajo, zaradi česar oslabijo učinkovitost. Znanstveniki imenujejo to nekoherentna svetloba, ki ni zelo učinkovita. Posledica tega je, da svetloba od take žarnice razsvetljuje le omejen obseg: večja kot je moč žarnice, večji je njen doseg in več energije potrebuje. Pomemben del energije mora priti v žarnico zato, da ta ustvari svetlobo. To je potrebno zaradi nekoherentnosti ali neučinkovitosti njenega svetlobnega valovanja. Običajno pa hišne žarnice tudi zelo hitro pregorijo.

Če se nekoherentno valovanje spremeni v koherentno, se pojavi dramatična moč in učinkovitost. To je osnovni princip laserja. Laser proizvaja koherentno svetlobno valovanje, ki je zelo učinkovito, urejeno, in ne razsipava ali troši samega sebe. Rezultat tega je, da potrebujejo komercialni laserji za delovanje zelo majhno moč. So neverjetno natančni, zato jih uporabljajo tudi pri operacijah. Preskok iz nekoherentnosti v koherentnost lahko prinese dramatične učinke: Običajna 60-watna hišna žarnica, katere svetlobno valovanje bi spremenili v koherentno valovanje kot pri laserju, bi imela moč napraviti luknjo skozi sonce.

Raziskave inštituta HeartMath so pokazale, da se s tem, ko doživljamo čustva ljubezni, spoštovanja, imeti rad ..., naš organizem »premakne« v stanje psihološko-fiziološke koherentnosti, kar se odraža v povečani usklajenosti in harmoniji tako v psihološkem (mentalnem in čustvenem) kot tudi v fiziološkem (telesnem) procesu. Koherentno psiho-fiziološko stanje je stanje optimalnega delovanja ...

... Če torej želimo postati celovito človeško bitje, živeti in ustvarjati na najvišji mogoči ravni, je treba nekaj več kot samo razum - potrebujemo srce!