Kaj pa otrokovo vedenje?

Strokovnjakinja odgovarja

Vprašanje: Otroka imam v podaljšanem bivanju. Dvakrat se je že zgodilo, da mi je sin potarnal, da mu vzgojiteljica za kazen ni dala kosila. Enkrat je tako jedel le solato, drugič, ko ga je za kazen poslala iz razreda, je ostal brez kosila. Sicer so mu ga pozneje ponujali, a ga je trmasto zavrnil. Se vam zdi tak način korekten? Nič nimam proti kaznovanju, a kosilo plačam in otrok res ne sme biti lačen ...

Odgovor:

Pravite, da vam je sin potarnal, da za kazen ni dobil kosila. Je potožil ali pa je morda zatožil učiteljico, ker ve, da mu pripada, kar je plačano? Ste ga vprašali tudi, zakaj je bil kaznovan? Kaj je počel? Mu je učiteljica zagrozila, da bo ob obrok že pred kosilom ali pa mu je kosilo vzela med jedjo? Zakaj? Kako se tudi sicer obnaša pri jedi? Ima posebne navade, je neješč, je izbirčen? Kako se vede med poukom? Se učiteljica nad njegovim vedenjem pritožuje? Morda res ni bil dovolj lačen ali pa mu stvari na krožniku niso dišale in je kosilo zato zavrnil. Niste napisali, v kateri razred hodi vaš sin. Domnevam, da je še v enem od nižjih razredov, ker je v podaljšanem bivanju. Za to obdobje trma ni prav značilna. Prvo obdobje je mimo, drugo pa se po navadi začne nekoliko pozneje. Se mi dozdeva, da mu ni bilo prav dosti do kosila. Pa še učiteljico je lahko zatožil. In verjetno je bil prav zadovoljen, saj je zagotovo opazil vašo zgroženost. Ker ne omenjate vzroka za kazen, se mi zdi, da ste se najprej razjezili na učiteljico, ker da se tako pač ne dela.

Ste se morda odpravili v šolo in učiteljico vprašali, zakaj je bil sin kaznovan? Mene bi zanimalo najprej to, šele potem, kako se je odzvala učiteljica. Je bil samo en vzrok ali so se vzroki nizali? Verjetno je šlo za kapljo čez rob. Pravite, da nimate nič proti kaznovanju. Bi me zanimalo, kako bi vi kaznovali svojega otroka za enak vzrok (vzroke), kot je bil ta, ki je sprožil kaznovanje v šoli.

Strinjam se, da ima otrok pravico do kosila, ker je to plačano. In ni prav, če ga ne dobi. In da ne sme biti lačen, da noben otrok ne bi smel biti lačen. Pa so. Umirajo zaradi lakote. Za vašega se ne bojte. Ne bo mu hudega, če bo enkrat lačen. Vem, da otroci šolsko hrano dostikrat odklanjajo, ker mnogih stvari ne jedo. Tudi doma so izbirčni. Kaj naredite takrat, ko vaš otrok noče jesti tistega, kar ste skuhali? Se podrejate njegovim željam in mu brž pripravite kaj drugega? In kako ravnate, kadar trmasto vztraja, da ne bo jedel?

Z vašim vprašanjem nakazujete, da ste dali otroku potuho; to ni dobro. Ne zanima vas otrokovo vedenje, pač pa ravnanje učiteljice. Izpostavljate otrokove pravice, ne pa njegovih dolžnosti. Četudi imate prav, da ima otrok pravico do kosila, z obtožbo učiteljice niste pripomogli k izboljšanju otrokovega vedenja, kar pa je poglavitna težava.

TEREZA ŽERDIN