Ruska rodovna šola

Obleka po meri

Ali si predstavljate, da bi učenci zgradili svojo šolo? Jo vseskozi obnavljali in skrbeli zanjo? Pisali učbenike in poučevali namesto učiteljev, in to z vso vnemo in globljim vpogledom v snov? Se odpovedali mobilnim telefonom, obiskom zabavišč, vstajali ob petih ali treh zjutraj in se učili? Da jih ne bi bilo treba vseskozi preganjati in opozarjati, kaj vse morajo postoriti? Da bi si sešili narodne noše, v katerih bi nastopali? Sliši se neverjetno, a prav to se dogaja na ruski Rodovni šoli akademika Mihaila Petroviča Ščetinina. V vasici blizu Črnega morja mu je uspelo postaviti licej, za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da je lahko zgled šolam po svetu. In kaj je vodilo znamenitega akademika, da je osnoval takšno šolo?

Na to je odgovorila slovaška doktorica pedagoških znanosti Imelda Trochtova, ko je obiskala Slovenijo in o rodovni šoli spregovorila študentom in profesorjem ljubljanske Pedagoške fakultete. Izhajala je iz svojega več kot dvajsetletnega spremljanja, kaj se dogaja v alternativnih šolah in tradicionalnih. Ker se vsak razvija nekoliko drugače in je drugačen, je skoraj nemogoče obleči vse ljudi v obleko iste številke. Zato meni, da je alternativna šola obleka po posameznikovi meri. Predstavila je težave, ki so se porajale v šolstvu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so se učitelji največ pritoževali nad pretirano zgovornimi dijaki, nad tem, da žvečijo žvečilni gumi, divjajo po šolskih hodnikih, ne skrbijo za red in se ne oblačijo po pravilih. Skoraj šestdeset let pozneje pa so se omenjenim težavam pridružile še mnogo hujše, in sicer uživanje mamil, alkohola, dekleta so prezgodaj zanosila, razbohotilo se je maščevanje, nasilje in kraja ... Temu je po njenem mnenju botrovala nedejavnost desne polovice možganov, ki je zadolžena za vizualno, umetnost, ustvarjalnost, čustva … Strokovnjakinja je prepričana, da je kriza v šolstvu, o kateri že dve desetletji govorimo, posledica preobremenjene leve polovice možganov, v kateri kraljujejo govor, logika, analitičnost, matematika …, in zapostavljenosti desne. Težava tradicionalne šole je predvsem v tem, da je okostenela, razlaga o psihologiji človeka, a ta se je medtem že zdavnaj izmaknil ustaljenim pogledom. Po njenem mnenju je za prihodnjega učitelja pomembno, da se med drugim poduči, kako delujejo možgani. To vedenje bi mu namreč zelo pomagalo na njegovi poklicni poti.

Zadnje štiri leta je dr. Imelda Trochtova vso pozornost namenila omenjenemu liceju. Akademika Mihaila Petroviča Ščetinina so prav ta spoznanja vodila, da je osnoval tako alternativno šolo, v kateri naj bi bile dejavnosti tako razporejene, da usklajeno delujeta obe možganski polovici. Tako je oblikoval šest načel pedagogike – informacijsko polje, filogenetski um, harmonična osebnost, komunikacija, motivacija in sinergijski pristop. Njegova filozofija temelji na teh načelih, na tem, da je učenec zelo dejaven v šoli, in na vzgoji, ki skuša odpravljati morebitne blokade, ki se nalagajo v otrokovi duševnosti. Sloviti akademik je začel z 18 otroki, pred nekaj leti jih je bilo celo 400 na liceju, a je bilo pretesno. Zato jih je zdaj na šoli dvesto. Vsi otroci pomagajo obnavljati šolo, tudi vsak novinec poprime za delo, da se zave, da soustvarja prostor in ozračje skupaj z drugimi … Preberite v ŠR!