Šolniki imajo nemalo pripomb

Šolska prehrana

Sredi novembra letos je Ministrstvo za šolstvo in šport dalo v javno obravnavo predlog zakona o šolski prehrani. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi začel veljati s prihodnjim šolskim letom. Nadomestil bo zdajšnji zakon o subvencioniranju šolske prehrane, ki je v veljavi leto in približno tri mesece. Nov zakon naj bi bil potreben zato, ker stari ureja le pravice dijakov, zaradi česar naj bi se pojavljalo veliko težav. Tako naj bi bilo preveč zavrženih obrokov, šole naj bi imele velike prostorske težave, pravice dijakov so določene univerzalno, evidence so neustrezno urejene ...

Odgovornost pri zagotavljanju prehrane je zdaj le na strani šole, z novo zasnovo pa bodo opredelili tudi odgovornost staršev in dijakov. 

Uredili bodo postopek za dodeljevanje subvencije, upravičence do subvencije in cene. Subvencionirana naj bi bila ena malica na dan za posameznega učenca ali dijaka. Vpeljali bodo splošne in dodatne subvencije, zadnje bodo odvisne od socialnega statusa otrok. Pravico do subvencij bodo dali dijakom in ne staršem, tako ti ne bodo mogli denarja porabiti za kaj drugega. Splošna subvencija bi zajemala 66,12 odstotka cene malice, slednjo pa bi določil minister pred začetkom šolskega leta. Šole naj bi iz proračuna dobile tudi dodaten denar za organizacijo šolske prehrane in pripravo malice. Po novem pa naj ne bi bil več obvezen topli obrok. A strokovni svet za splošno izobraževanje naj bi do 31. avgusta prihodnje leto sprejel smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Na novo bodo vpeljali spremljanje in nadzor. Notranji nadzor naj bi vršili posebna skupina za prehrano, ki jo ravnatelj in direktor imenujeta v začetku vsakega šolskega leta, in ravnatelj ali direktor, zunanjega pa inšpekcija.

Šola bi imela po novem pravico, da se z drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom dogovori, da bo prevzel nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov. Izjemoma naj bi to delo prevzeli zunanji izvajalci, in sicer drugi javni zavodi ali spet le izjemoma zasebniki. Poenostaviti nameravajo tudi evidence.

Delovni osnutek zakona so obravnavali ravnatelji na svojih srečanjih in napovedali kar nekaj pripomb. Zato smo srednješolska ravnatelja in direktorja zaprosili za komentar. 

PRED NOVIMI ZAHTEVAMI

Fani Al-Mansour, ravnateljica SPSŠB Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije

Zakon o šolski prehrani pred nas, ravnatelje, spet postavlja nove organizacijske in administrativne zahteve. Čeprav smo ravnatelji že do zdaj opozarjali, da na vseh šolah nimamo ustreznih prostorskih razmer (zmogljivosti) ter da imamo zunanje ponudnike – po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport ima 56 odstotkov srednjih šol zunanje ponudnike prehrane –, naj bi bilo to po Zakonu o šolski prehrani v prihodnje le izjema. Poleg tega bi moralo zunanje ponudnike odobriti šolsko ministrstvo.

Za prehrano dijakov na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih mora poskrbeti delodajalec, ki šoli izstavi račun do 5. v tekočem mesecu (6. in 26. člen), pri tem pa se pozablja, da vsi delodajalci verjetno ne bodo imeli možnosti organizirati malice po ceni, ki jo bo imela subvencionirana, poleg tega pa bodo imeli težave tudi pri izstavitvi računa – predvsem manjši delodajalci, ki nimajo svojega računovodstva. Zato se lahko zgodi, da bodo tudi zaradi tega odklanjali dijake.

Poleg tega bodo izpeljava postopka ter vodenje evidenc glede subvencij (25. člen) dodatno obremenili organizatorja ali drugega delavca šole, izdajanje položnic in izterjava denarja od neplačnikov pa naša računovodstva.

NEKATERI SUBVENCIJ PAČ NE POTREBUJEJO

Janez Pastar, ravnatelj III. gimnazije Maribor in predsednik Skupnosti slovenskih gimnazij

Na vprašanje, ali narašča število otrok, v našem primeru dijakov, ki v času pouka potrebujejo kakovosten obrok (do cene 2,42 evra), je odgovor nedvomno pritrdilen. V kriznih časih pa se še bolj poraja vprašanje, ali je smiselno subvencionirati prehrano vsem. Med njimi so namreč tudi taki, katerih starši ne potrebujejo nikakršnih subvencij.

Poleg tega predlog Zakona o šolski prehrani kot celota predvideva opravila, zaradi katerih se bo povečala količina administrativnega dela. A to, kot vsi dobro vemo, zbuja odpor.

Zanimivo bo gotovo tudi to, kako bo šola ob izbiri zunanjega ponudnika prehrane pridobila soglasje ustanovitelja, to je Republika Slovenija, njene ustanoviteljske pravice pa uresničuje Vlada Republike Slovenije. Mar zakonodajalec meni, da šole oziroma ravnatelji niso sposobni, morda ne dovolj pošteni, da bodo izbrali zunanjega izvajalca glede na merila, ki so za posamezno šolo optimalna? … Več v ŠR!