Na inovativnost naših odličnih učiteljev
Uvodnik
/…/ Večina šol je v zadnjih letih sodelovala v več raziskavah, morda pa ne vedo vse, kako velike učinke ima njihovo sodelovanje na izboljšanje poučevanja. Ko so davnega leta 1958 strokovnjaki na srečanju Unesco razpravljali o učinkovitosti šol, so bili enotni, da za pravično presojo o izobraževalnih sistemih potrebujejo neodvisne meritve na primernih vzorcih šol, tako vhodnih dejavnikov o učencih, učiteljih in šolah, kot izhodnih rezultatov, to so znanje in stališča do učenja. Takoj nato so izpeljali prvo mednarodno primerjalno raziskavo znanja, nato pa vsakih nekaj let serije novih. Ob izvedbah so razvijali statistično metodologijo, ki je prej ni bilo in se iz izkušenj učili, kako jo prilagoditi, da ne bo preveč obremenila šol, pa vendar vrnila podatke in poročila najvišje kakovosti. Čeprav so bile študije v začetku deležne odpora, ker so javno razkrivale tudi neugodne primerjave med državami, so se z meritvami trendov vsakih tri do pet let uveljavile kot standardni vir za oblikovanje globalnih izobraževalnih politik. /…/
Slovenija že 30 let enakopravno sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja in kompetenc iz matematike, naravoslovja, bralne pismenosti, državljanske vzgoje in izobraževanja, računalniške in informacijske pismenosti ter poučevanja in učenja, spremlja rezultate in se iz njih uči. Na začetku smo odkrivali, da bralna pismenost, znanje matematike in naravoslovja krepko zaostajajo za razvitim svetom, tudi zaradi podpovprečnega kurikula. Z zaporednim merjenjem trendov smo spremljali uvedbo devetletke in novih učnih programov. Strokovnjaki so uporabili izsledke in izboljšali kurikul, priporočila za pouk in povečali skrb za učno šibkejše učence. Z vsakim naslednjim merjenjem je znanje učencev raslo, dokler se slovenski osmošolci v naravoslovju niso leta 2015 uvrstili kar na vrh, med azijske vrstnike, in pokazali, da naša šola omogoča dosegati najvišje dosežke. Vendar najboljši del mednarodnih raziskav, izboljševanje sistema, pride po objavi lestvic …/…/. Izzivi za našo državo pravkar čakajo na sekundarne analize: motivacija za učenje med vsemi učenci še vedno divje pada, padla so celo pričakovanja staršev do izobrazbe svojih otrok ter ocene učiteljev o zavzetosti učencev; stališča in zaznavanje pouka se razlikujejo med bolj in manj uspešnimi učenci; bolj uspešni, ki se dolgočasijo, čutijo pomanjkanje učiteljeve pozornosti, manj uspešni pa pogrešajo več razlage snovi; povezave z nacionalnimi preizkusi znanja kažejo, da v naši šoli dobijo dekleta višje ocene iz matematike kot fantje, tudi če so na mednarodnih preizkusih dosegli enako dober rezultat. V vseh letih pa smo prišli še do enega pomembnega odkritja: pri nas pouk uspešno in hitro izboljšajo dobro informirani učitelji sami. Raziskovalci ob objavah izsledkov zato računamo na inovativnost naših odličnih učiteljev v prizadevanjih za še boljšo šolo. Država pa je v pomoč Slovenijo vključila v mednarodno raziskavo poučevanja, TALIS, da bi lahko slišala neposredni glas učiteljev o svojem poklicu in težavah. /…/ Skupaj se veselimo novih podatkov in pobud za izboljšanje učiteljskih pogojev dela.
BARBARA JAPELJ PAVEŠIĆ
Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 4, stran 1, ki so izšli 16. februarja 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?
