Zakaj?

Prehod na COBISS

V šolskem letu 2015/16 smo na študijskih skupinah prvič slišali, da bomo morale vse šolske knjižnice, ki uporabljamo programsko opremo WINKnj, v treh letih preiti na programsko opremo COBISS. /…/ V sistem COBISS je vključena manjšina šolskih knjižnic. Torej večino čaka prehod na drugo programsko opremo.

Sprašujem se, zakaj je to potrebno in tako pomembno, saj je bistvo našega dela delo z uporabniki, z učenci in učitelji. Kot da bi vse šole, ki uporabljajo eAsistenta, morale preiti na Lo.Polis ali obratno. Kateri program je boljši, je stvar razprave ali posameznika, na vzgojno-izobraževalni proces pa to ne vpliva. Ko so se šole odločale med Lo.Polisom in eAsistentom, so vprašale predstavnike ministrstva za nasvet, kateri program je boljši. A dobile so odgovor, da so šole pri odločanju avtonomne in da se predstavniki ministrstva ne smejo vmešavati v odločitve posameznih šol za posameznega ponudnika. Zakaj je tokrat vsiljen sistem COBISS?

Bistvo vidim v delu z uporabniki

Enako bi moralo veljati za programsko opremo v šolskih knjižnicah. Nisem vneta zagovornica WINKnj, marsikaj bi se dalo izboljšati, toda ko sem začela pred nekaj leti z delom v šolski knjižnici, sem delo prevzela s tem programom vred, za katerega se je sicer odločila moja predhodnica. Bistvo svojega dela vidim drugje, torej v delu z uporabniki. Prehoda na drugo programsko opremo ne moremo opraviti v nekaj dneh. /…/ Koliko časa posamezna knjižnica potrebuje za prehod, ne vem natančno, zagotovo pa bodo uporabniki to občutili (knjižnica bo zaprta, gradivo v fazi obdelave ne bo dostopno …). Ne gre za to, da bi se delu ogibali, želimo pa svoj čas in energijo porabiti za tisto, kar je pomembno – to je delo z uporabniki in zanje, ne pa spreminjanje računalniških programov.

Brez posvetovanja z nami

Zakonsko je bil sklep sprejet po hitrem postopku, brez posvetovanja z nami. Kot rečeno, smo šolski knjižničarji za to namero izvedeli na študijski skupini. Predstavljena nam je bila kot dejstvo, ne kot predmet razprave. Večina se nas doslej še ni izobraževala za sistem COBISS, torej nas najprej čaka izobraževanje, ki seveda ni zastonj. V prehodnem obdobju bodo šole morale plačevati oba programa. Tudi po izobraževanju ne bomo imeli licence za katalogiziranje gradiva, ki ne bo v sistemu. Pošiljati ga bomo morali tja, kjer to licenco imajo. /…/

COBISS ne bo delal uvoza podatkov iz WINKnj, če se ne bo ujemalo vsaj 65 odstotkov podatkov. Kar je, vsaj v našem primeru, zelo verjetno, saj so gradivo pri prehodu na računalniško obdelavo vnašali posamezniki z različnim znanjem. Šele zadnjih nekaj let lahko vnašamo gradivo iz baze, torej je le za to gradivo z gotovostjo mogoče reči, da se ga bo dalo uvoziti. Prehod naj ne bi stal več kot 40 tisoč evrov, vendar se sprašujem, ali bo to res dovolj in čemu sploh zapravljati denar davkoplačevalcev v ta namen.

Je v ozadju statistika?

Če je v ozadju interes posameznih avtorjev, ki želijo dobiti statistiko izposoje svojih knjig, torej posledično prejeti izposojevalnino, ali se ne bi dalo tega urediti tudi prek WINKnj programa? Prepričana sem, da je to mogoče.

Težava je, da ima večina šol le enega knjižničarja, ki se sam težko bori z mlini na veter, pa še ta na večini šol po veljavnih standardih in normativih nima stoodstotne zaposlitve. Predvidevam, da se zahtevnosti prehoda niti ravnatelji dobro ne zavedajo, saj sem prepričana, da bi se sicer že oglasil kateri izmed njih. Menim, da zaradi teh dveh dejstev zadeva doslej še ni bila javno bolj izpostavljena. Nenazadnje ne posega le v delo šolskih knjižničarjev – za nas prehod pomeni veliko dodatnega (po mojem mnenju povsem nepotrebnega) dela, predvsem na račun dela z uporabniki, in pa nekoristno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. In to ravno zdaj, ko je denarja za knjige in drugo gradivo vse manj.

SIMONA PEROVŠEK