Sedem skrivnosti Fincev

30. Rutarjeva lekcija

Medtem ko v Sloveniji nekateri strokovnjaki dopuščajo možnost, da starši kdaj pa kdaj udarijo otroka, češ da je udarec lahko dober zanj, in medtem ko šolniki množično romajo na Finsko, da bi se poučili o sedmih skrivnostih njihovega izjemnega šolskega sistema, se dogaja še nekaj.

/…/ V Sloveniji je zato vse več ekonomskega žargona o dodani vrednosti, profitih, potrebi po krčenju sredstev in zategovanju pasu, vse več je neoliberalnega novoreka o privatni lastnini oziroma kapitalu, ki da ga je treba vlagati, da ga bo jutri še več – za nekatere, kajpada, saj tega ni treba posebej poudarjati.

O delovanju šol zato vse bolj odločajo tehnokrati, ki razmišljajo, da je šola podjetje, ki ga morajo voditi menedžerji. Tako vodenje je usmerjeno k denarju in profitom in tisti, ki so zadolženi zanj, ne morejo razumeti humanistike, saj se niso dovolj šolali v njenem duhu.

Šolanje sicer lahko postane del sveta, v katerem prevladuje miselnost, da je vse biznis in da je mogoče vse spremeniti v profitabilne dejavnosti, vendar samo po sebi nikoli ne more biti profitabilno. Lahko se sprenevedamo, da je, vendar v resnici ni.

Šolanje je namreč po definiciji zavezano raziskovanju in spoznavanju resnice ter usposabljanju mladih za tako delo, ki daleč presega to, kar …/…/. Temelji na velikih humanističnih idealih, ki jih je tako sijajno zastopal Sokrat. In še naprej bo. Najbolje si je zato ogledati sedem skrivnosti enega najboljših šolskih sistemov na svetu.

Zakaj torej Finci letijo dlje? Pojdimo po vrsti.

Delo v finskih učilnicah temelji na medsebojnem zaupanju. To preprosto pomeni, da si učenci in učitelji zaupajo; tu ni nobene posebne modrosti ali skrivnosti, saj naj bi vsak človek vedel, kaj je medsebojno zaupanje. Sledi prav tako preprosto nadaljevanje. Učitelji, ki so ponosni na svoj poklic, spoštujejo učence. Tudi to je zelo preprosto, kot rečeno, in razumljivo vsakomur: spoštovanje.

Razmišljanje, da lahko otroka tudi udariš, kajpak nima nobene resne zveze ne z zaupanjem in ne s spoštovanjem.

Finski učitelji, ki so ponosni na svoj poklic, živijo v družbi, ki jih spoštuje. Najboljši mladi ljudje (the best youngsters, kot jih imenuje v svoji knjigi z naslovom Teachers' Perspectives on Finnish School Education: Creating Learning Environments (Springer International Publishing, 2014) Eduardo Andere M.) se odločajo, da postanejo učitelji. Taista družba poskrbi, da so učitelji visoko akademsko izobraženi, da imajo torej najboljšo izobrazbo in so spoštovani, saj si to tudi zaslužijo.

Učitelji, ki so ponosni na svoj poklic in so tudi spoštovani, so torej eksperti (professional experts) in so pri svojem delu samostojni, kar je bržčas logično, saj ne more nihče določati, kako naj eksperti delajo. Nosilci edukacijskih politik jim nudijo vso potrebno podporo. In kako delajo ti učitelji v učilnicah, kaj je značilno za učilnico, v katero, denimo, vstopi Slovenec?

Najprej opazi, da delajo finski učitelji v sodobnih, naprednih (improved) učnih okoljih. V oči mu pade, da so učitelji predani svojemu delu in da trdo delajo (committed and hardworking teachers). Poučujejo za kritično razmišljanje, učencem pa dovolijo, da se igrajo. Povezujejo se z učenci in poučujejo brez stroge discipline.

V Sloveniji je bistveno preveč stroge discipline, ki pravzaprav ni disciplina, saj je le nepotrebna in neučinkovita strogost, ki vzbuja strah in tesnobo.

Učiteljem se v finskih učilnicah nikamor ne mudi, zato imajo dovolj časa, da motivirajo učence in jih izzivajo za kompleksno kognitivno delo; pri tem uživajo vso pedagoško svobodo.

Finski učitelji imajo tako pogoje, v katerih lahko dajejo najboljše od sebe, delajo s strastjo, so na razpolago učencem, njihovi nadrejeni jih podpirajo in jim zaupajo …/…/.

Slovenec, ki vstopi v finsko učilnico, začuti še nekaj: da vlada v njih ozračje, ki je napolnjeno z ljubeznijo (love-filled environment in the classroom). Prepoznava visoko moralo učiteljev, ki spoštujejo etična načela (ethical teachers). To so tudi učitelji, ki kažejo skrb za učence, imajo radi refleksije in načrtujejo svoje delo.

Ko smo razkrili skrivnosti Fincev, te seveda niso več skrivnosti. Potem je le še vprašanje časa, kdaj bodo tudi v Sloveniji poskrbeli, da bodo Slovenci leteli dlje. A tehnokrati za to ne morejo poskrbeti. Kdo torej bo?

Dr. DUŠAN RUTAR