Ne tudi lažje

Zgodnje učenje tujih jezikov

Vizija poučevanja tujih jezikov je jasna – čim prej, tem bolje. Za zgodnje učenje tujega jezika je splošno sprejeto, da otroci v predšolski dobi in mlajši učenci v prvi triadi jezika še ne dojemajo kot učenje, temveč kot sredstvo sporazumevanja. Tujega jezika se učijo spontano, ne sprašujejo se o pomenu besed ali smislu posameznih aktivnosti, povečini ne kažejo zadržkov, ki bi jih ovirali pri posnemanju učitelja. Toda ali se otroci jezika res naučijo lažje od starejših in ali je res, da so kot nekakšne »spužve«, ki hitro vsrkavajo znanje iz tujejezičnega okolja? Je zgodnejše učenje že samo po sebi jamstvo, da bo otrok tekoče obvladal tuji jezik?

Izkušnje in raziskave kažejo, da je za učenje jezika (z izjemo redkih nadpovprečnih učencev) potrebno ogromno časa in vsaj v nekem določenem obdobju tudi intenzivnega pristopa in dela. Pri zgodnjem učenju tujega jezika potrebujemo pravzaprav več časa za predelavo iste količine snovi kot bi ga pri starejših, saj se pri mlajših učencih strategije učenja šele razvijajo. Pri svoji pedagoški praksi predvsem opažam, da drži načelo – čim več, tem bolje. Več kot je zunanjih dražljajev v tujem jeziku, tako v šoli, doma, v prostem času, večji napredek izkazujejo učenci. Ali kot ugotavlja Wolfgang Klein, direktor inštituta Maxa Plancka za psiholingvistiko iz Nijmegna: »Otroci se tujega jezika najlaže naučijo, če je del njihovega življenjskega okolja in v njem veliko komunicirajo.« /…/

Pozitivna zaznava o lastnih zmožnostih

Spomladi 2011 je v 16 evropskih državah, tudi v Sloveniji, potekala Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah. /…/ Za pomembna dejavnika sta se izkazala tudi znanje tujega jezika staršev in pozitivna zaznava učencev o lastnih zmožnostih – učenci, ki so učenje testiranega tujega jezika označili za lahko, so v povprečju dosegali boljše rezultate. Slovenski učenci so dosegli nadpovprečne rezultate v slušnem razumevanju in pisnem sporočanju, v bralnem razumevanju pa so bili njihovi dosežki povprečni. Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da kar 41 odstotkov slovenskih učencev v bralnem razumevanju pri angleščini ni doseglo z učnim načrtom zahtevane ravni znanja A2, od tega jih 12 odstotkov ni doseglo niti prve ravni A1. Nasprotno so najvišje rezultate pri vseh testiranih jezikovnih kompetencah (bralnem, pisnem in slušnem razumevanju) zasedli učenci z Malte in iz Belgije, kjer se učenci začnejo učiti tujega jezika v prvem razredu. Ni presenetljivo, da so filmi in televizijski programi v teh dveh državah povečini v izvirnem jeziku brez prevoda. /…/

Zgodaj ali pozneje

V povprečju se večina tujejezičnih šolskih programov po svetu izvaja v obliki 50–200 šolskih ur na leto, v obdobju od 6 do 12 let. Učenci se učijo jezika, s katerim se večina pogosto nima priložnosti srečati zunaj učilnice. A praksa vendarle kaže, da je za doseganje visokih ravni obvladanja jezika potrebno na tisoče ur intenzivnega pristopa k učenju, kar drži tako za mlajše kot za starejše. Še več: tudi »kompetentnost« v maternem jeziku pri učenju tujega jezika ni zanemarljiva. Na univerzi v Zürichu so, denimo, v petletni raziskavi preučevali, koliko začetna starost, biološka starost in pismenost v maternem jeziku vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Od 200 naključnih srednješolcev, ki so jih testirali ob začetku in koncu njihovega obveznega šolanja na višji stopnji, se je ena testna skupina začela učiti angleščino že v osnovni šoli pri osmih letih, druga testna skupina pa je začela z angleščino v srednji šoli pri trinajstih letih. Na začetku so učenci, ki so se začeli učiti angleščino pozneje (imeli so boljšo osnovo v maternem jeziku), pokazali opazno boljše spretnosti pisnega sporočanja v tujem jeziku kot »zgodnji« učenci. Po drugi strani pa so »zgodnji« učenci ob prvem merjenju pokazali večji besedni zaklad in manjšo nagnjenost k uporabi t. i. »code-switchinga« (uporabe maternega jezika pri vrzelih v besedišču tujega jezika). Po petih letih razlik med »zgodnjimi« in »poznejšimi« učenci pri posameznih testiranih jezikovnih kompetencah ni bilo več zaslediti. /…/

Predvidevam

Zgodnejše učenje tujega jezika samo po sebi še ne zagotavlja visoke ravni znanja. Je pa velika verjetnost, da se bo raven znanja jezika dvignila na raven domačega govorca (»native speakerja«), posebej pri izgovorjavi pri tistih, ki se jezika začnejo učiti kar se da zgodaj, izkazujejo intenziven pristop k učenju, prihajajo v stik z njim tudi zunaj šolskega okolja, z učenjem in aktivno uporabo jezika pa nadaljujejo več let. V Sloveniji se po dolgih letih obljub v kurikul na nacionalni ravni končno uvaja obvezen pouk tujega jezika v prvi triadi. Od zgodnejšega učenja angleščine na institucionalni ravni bodo zagotovo imeli korist učenci, ki se jezikovnih prvin učijo brez nekih večjih težav in so za učenje vsaj do neke mere motivirani. Lahko pa pričakujemo, da bo marsikomu, ki ima težave pri branju in pisanju, zaradi pričakovane višje ravni znanja morda še teže kot doslej, kar bo lahko posledično vplivalo na njegovo motivacijo in samozavest.

URŠA KNEZ