Moj Miha

Kaj je nasilje

Ko sem za svojega otroka iskala ustrezno osnovno šolo, sem izbrala šolo, na kateri so mi ob vpisu zagotovili, da je pri njih toleranca do nasilja nična. Učiteljico sem opozorila, da se Miha ne zna pretepati, da pa je verbalno zelo komunikativen. Nima težav pri navezovanju stikov z odraslimi. Če je v družbi vrstnikov, ki so vajeni komunicirati z nogami in rokami, je v stiski in potrebuje pomoč ter zaščito odrasle osebe. 

Objokan v kotu

Prve tri tedne je Miha zelo rad obiskoval šolo. Navdušeno je pripovedoval, da je bilo "danes v šoli še boljše kot včeraj". Tretji petek v septembru me je čakal ves objokan, stisnjen v kotu hodnika. Ko sem ga vprašala, kaj se je zgodilo, mi je sicer med hlipanjem in mencanjem premočenega robčka hotel nekaj sporočiti, a ga nisem razumela. Nato je pristopila njegova sošolka in povedala, da ga je sošolec potiskal po hodniku in ga nato butnil z glavo ob steno. Ozirala sem se naokrog, da bi o tem povprašala katero od učiteljic, vendar ni bilo v bližini nobene. Po približno desetih minutah se je le prikazala ena in povedala, da o dogodku ne ve ničesar, sicer pa da jih ona, medtem ko se obuvajo, tako ali tako ne more paziti. Dodala je še, da je vsak udeleženec kriv vsaj polovico.

V soboto in nedeljo je Miha pogosto omenil, da ne more razumeti, zakaj ga je sošolec tako močno butnil ob steno, če je pa vendar ta isti sošolec prvi šolski dan podpisal, da se ne bo vedel nasilno. V ponedeljek sem Mihovi učiteljici povedala, da pričakujem, da se bo z učenkami in učenci o dogodku pogovorila ter me obvestila tudi o tem, katere polovice je Miha kriv. Povedala sem ji tudi, da ne dovolim, da otroka sošolci fizično mučijo, saj morajo otroci tudi pri tej starosti vedeti, kaj pomeni fizična nedotakljivost. Tega, katere polovice je Miha kriv, nisem zvedela nikoli. Miha je kljub temu še vedno rad obiskoval pouk, vendar je potožil, da ga je že ob enajsti uri strah, kaj bo, ko jih bo dopoldanska učiteljica zapustila in bodo odšli s popoldansko učiteljico na kosilo in potem na dvorišče.

Spet solze

Naslednji petek se je zgodba ponovila. Otroci so bili na dvorišču. Miha je spet jokal. Ko sem stopila do učiteljice, ki je bila z njimi na dvorišču, mi je povedala, da ga je sošolec samo malo udaril in da Miha naj ne bo tako občutljiv. Obiskala sem šolsko psihologinjo, ki mi je predlagala, naj otroku privzgojim nekaj samozavesti. Le tega, kako se otroku, ki pride v šolo in se boji, ali jih bo najprej dobil od sošolca na levi ali najprej od onega na desni, privzgoji samozavest, mi ni razložila …

… V drugem tednu oktobra je sošolec na šolskem dvorišču potisnil Miha s tobogana, tako da je padel na glavo. Učiteljica je zanikala dogodek. Otroka smo prepisali na drugo šolo.

Nekaj tednov pozneje je šola, iz katere smo otroka izpisali, prejela priznanje za šolo, v kateri ni nasilja. Znanka, ki je vprašala, ali je res, da se je s te šole pred kratkim prav zaradi nasilja nekdo izpisal, je dobila odgovor, da ima ta otrok pač malo čudne starše, ki menijo, da so malenkosti že nasilje … Več v ŠR!