O duši sintropije

Andrej Detela si je ustvaril jasno tipologijo, zakaj komu ne gre matematika

Kako lahko učitelj spodbudi učence? Izkušnje in mnenja o tem imamo vsi – s te ali z one strani katedra. Andrej Detela je znanstvenik, čigar prva služba je bilo prav poučevanje. Na 'Šubički' je nekaj let pred tem maturiral, tako da je vedel, kam prihaja. »Uvedel sem sodobne metode poučevanja, dijaki so bili navdušeni, prava revolucija na šoli! Razumeli so, da bo 'eksperiment' s svobodo uspel le, če demokracije ne bodo zlorabljali.« A ravnatelj je po enem letu sklenil kariero Detele kot srednješolskega učitelja: »Cela šola je šla pokonci, bil je neznanski cirkus. Zelo zanimiva izkušnja.« Očitno sistem v šolskem letu 1976/77 še ni bil goden za njegovo 'reformo'; vrata za institucionalno poučevanje so se izumitelju zaprla.

Ve, da je dober mentor za zgodnje formiranje značaja neprecenljiv: »Že v osnovni šoli sem imel nekaj krasnih učiteljic, predvsem predano in metodično za matematiko, na gimnaziji pa sta me zaznamovali dve odlični: ena za francoščino, druga za matematiko in fiziko.« Hvaležno se z neverjetnimi podrobnostmi spominja, kako je znala slednja podpreti njegov začasno skriti talent in ga pogumno podprla. Z zaupanjem, da zmore večje izzive. Sledile so zaporedne zmage na državnih tekmovanjih fizike in odlična mednarodna uvrstitev.

Sodelovanje v učnem procesu je za osebo, ki celostno vstopa v vsak odnos, še dodatna vaja v spoznavanju človeške narave. Andrej Detela si je tako ustvaril jasno tipologijo, zakaj komu ne gre matematika. Sistematično je v letih inštruiranja mladih spoznal tri tipe: »Prvi so žrtve lenobe, predvsem fantje, ki se ne ustavijo, da bi se zbrali in razmislili, raje oddrvijo, recimo k nogometu. Drugi se prestrašijo, ker nikoli niso imeli dobrega učitelja, to so predvsem punce. In tretji tip, pri katerih je odpovedal oče, ni privzgojil občutka za disciplino, pozornost in tempo, da se držiš nekega reda.«Torej matematika niso samo sinusi in kosinusi, aritmetika in geometrija, z njo oživijo genetika, sinovi in starši, duh cele družbe.

»Na fakulteti pa človek že išče nekakšnega guruja, ki te bo uvedel v svet stroke. Imel sem enega, pravzaprav sem si ga izbral, toda pozneje sem bil nad njim zelo razočaran. Ta odlični znanstvenik je namreč pogrnil na etiki in elementarnih človeških vrednotah! Tudi od kakšnih drugih sem se veliko naučil, ampak ta me je najbolj zaznamoval – tudi glede naukov o tem, na kaj moram biti občutljiv, poleg tistih formalnih, vidnejših zadev.«

Guruji oziroma modri učitelji so se zvrstili potem še na Detelovih duhovnih potovanjih v Indijo. Službena potovanja pa so ga med drugim vodila na Japonsko, kjer so odkupili njegove izume – elektromotorje. Zdi pa se, da ga nič ne more razsvetliti tako kot »sposobnost narave, da se spontano in brez škode za okolico samoorganizira k vse višji stopnji notranje urejenosti«.To je Detelova definicija SINTROPIJE, pojava, ki ga je matematično utemeljil, prvi na svetu, in za katerega si izumiteljsko prizadeva, da bi ga prenesel v življenja vseh nas.

Andrej Detela je avtor številnih knjig, med njimi priljubljene potopisne Sanje v vzhodni sobi ter znanstvene monografije Sintropija. V minulem letu je spisal novo, ki ga imenuje »biografsko delo o duši sintropije«. Izšlo bo, ko ... bo narava presodila, da je čas zanjo. Bliža se, nekaj je v zraku!

TADEJA ZUPAN ARSOV