Le v angleščini

Tuji jeziki za najmlajše

Na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, prvi zasebni katoliški osnovni šoli, je angleščina obvezni učni predmet za vse učence v prvem triletju. V vsakem razredu je 26 otrok, starih od 6 do 8 let. Po učnem načrtu obsega pouk angleščine v prvem razredu eno šolsko uro na teden, v drugem in tretjem razredu pa uro in pol. V praksi smo pouk organizirali tako, da imajo vsi razredi v ponedeljek 30 minut angleščine, v četrtek pa prvošolci 15 minut, drugi in tretji razred pa 30 do 40 minut. Urniki v prvem triletju so prožni, zato lahko dejavnosti vedno končamo in tako otroci pouk angleščine doživijo kot sklenjeno celoto.

Na začetku lanskega šolskega leta sem se učencem predstavila kot samo angleško govoreča. V septembru in oktobru so otroci še poizvedovali, ali resnično ne znam in ne govorim slovensko. Nekateri so odkrili, da slovensko seveda znam, saj učim na gimnaziji tudi slovenščino, vendar so to, da bom z njimi govorila samo po angleško, sprejeli kot del igre v našem druženju. In zdržali smo vse leto! Tudi kolegi profesorji so sprejeli, da na hodnikih naše osnovne šole govorim z njimi samo angleško. Otroci se ob srečanju z mano zelo radi izkažejo in vedno pohitijo z vljudnim angleškim pozdravljanjem in spraševanjem: Hello, Miss Katja, how are you?

Skok v jezikovno kopel

Metoda, ki predvideva poučevanje nekega jezika v jeziku samem, se imenuje jezikovna kopel (language bath ali language immersion). Ta metoda predvideva, da v tujem jeziku poučujemo tudi nejezikovne vsebine, ne le tujega jezika. To pomeni, da od trenutka, ko vstopim v razred, govorim samo angleško. Nove besede razlagam s slikovnim gradivom, komunikacijske vzorce pa odigramo. Tako morajo otroci zelo pozorno spremljati pouk, posnemati, ugotavljati in sklepati, kaj določene besedne zveze ali fraze pomenijo, nato jih sami poskušajo ponavljati in jih v različnih okoliščinah preskušajo. To zanje ni neka nova naloga, saj to počnejo vsak dan, ko ugotavljajo in poskušajo razumevati strukture materinščine.

Da bi omilili zadrege, ki bi jih lahko otrok doživel, ko pade v tako jezikovno kopel, je v razredu poleg profesorice angleščine še razredna učiteljica, ki otroke bolje pozna in jih umiri, kadar pade pozornost. Prav tako prevede težje besede ali fraze v slovenščino, vendar šele takrat, ko jih nihče od otrok ne zna. Pri pouku namreč zelo spodbujam učenje med vrstniki (peer-to-peer teaching), saj so v razredu otroci, ki imajo že nekaj predznanja ali pa prihajajo iz mešanih družin, v katerih govorijo angleško. Njih prosim za pomoč pri prevajanju v slovenščino, kadar je to potrebno.

Sproti se prilagajamo izkušnjam

Bolj zadržani otroci včasih ne upajo povedati, da česa ne razumejo, zato lahko motivacija za učenje angleščine upade. Ti učenci potrebujejo pomoč staršev, da snov doma večkrat ponovijo in predelajo tako, da jo slišijo še v slovenščini. Da nekateri otroci potrebujejo prevod, se je izkazalo februarja in marca, ko pri pouku angleščine ni bilo več razrednih učiteljic. Otroci so snov manj razumeli, postali so disciplinsko zahtevnejši, naredili so veliko manj domačih nalog, ker niso razumeli, kaj morajo narediti.

Zaradi te izkušnje smo se odločili, da bova v prvem triletju pri poučevanju angleščine v razredu prisotni obe profesorici.

Da bi bilo težav čim manj, na šolskih spletnih straneh redno objavljam snov, ki smo jo v tekočem mesecu obravnavali in je tako informacija dostopna tudi staršem.

Prednosti poučevanja v ciljnem jeziku so, da otroci jezik doživijo v stvarnih okoliščinah, zato usvojene fraze lahko hitro prenesejo v druge podobne situacije, poleg tega se učijo komunikacijskih vzorcev, ki jih v učbenikih ni. Te prednosti naša praksa v celoti potrjuje.

Pri zgodnjem učenju jezika je pomembno, da otroci vzljubijo jezik, da se ne ustrašijo, če česa ne razumejo. Zato so okoliščine, v katerih se otroci učijo jezik, zelo pomembne.

Prijetno ozračje ustvarjamo s tako imenovanim angleškim krogom (English circle). Z učenci se pozdravimo in povprašamo, kako smo, kakšno je vreme in kateri dan je danes, po tem uvodnem in otrokom znanem ritualu jih povabim v angleški krog.

Otroci imajo angleški krog zelo radi, saj se dobro vidimo in slišimo, vsi smo v enakopravnem položaju in tako lahko vzpostavimo pristen stik, ki pričara prijetno domače ozračje.

Naloga je včasih pač nevidna

V angleškem krogu tudi pojemo in plešemo, kar je eno izmed načel konvergentne pedagogike (njen avtor je dr. Michael Wambach), ki predvideva globalno strukturalni pristop k poučevanju. Posebnost prijema konvergentne pedagogike je tudi v tem, da sta v učenje vpeljana gib in glasba … Preberite v ŠR!