Akademske spletke brez konca

Boj za rektorski stolček zasenčil začetek akademskega leta

/…/ Najnovejša zgodba prihaja s primorske univerze, kjer bodo kmalu rektorske volitve. Za nov rektorski mandat se poteguje tudi aktualni rektor prof. dr. Dragan Marušič. S tem, seveda, ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo očitkov, da si omenjeni izvolitev ureja z dobesednim odstranjevanjem nekaterih raziskovalcev. Naj bo to res ali ne, takšna zgodba ni v čast tej univerzi. Najbolj strašno pa je to, da so umazane spletke postale že akademska vsakdanjost na tej in na drugih naših univerzah.

Tudi nedavna proslava 40-letnice mariborske univerze bi lahko bila neprimerno žlahtnejša – takšna, kot si jo ustanovitelji te ustanove in vsi, ki so na njej pošteno in uspešno delali, tudi zaslužijo –, če ne bi potekala v senci grdih škandalov. Namreč odkritij, kako so nekateri profesorji služili prek univerzitetnih podjetij in lastnih študentov. Taka početja bi morda, če ne bi potekala v akademskem okolju, neprikrito označili za domnevna kriminalna dejanja, tako pa se jih še vedno lotevamo v rokavicah …/…/..

Zadnje čase se velikokrat sprašujem, kaj škandaloznega se še mora zgoditi na naših univerzah, da bodo njihova samovšečna vodstva in tudi celotna akademska ter širša javnost končno spoznali, da tako ne morejo več naprej. /…/. Tudi na ljubljanski univerzi, ki se je, denimo, na razkritje zaslužkarskih profesorjev v svojih vrstah odzvala tako, da odgovore na posamezna novinarska vprašanja zaračunava po svojem ceniku. /…/.

Nič čudnega torej, da se tudi popravkov bolonjske reforme pri nas lotevajo skrajno medlo, čeprav že vrabci na naši akademski strehi čivkajo, da je z našo 'bolonjo' marsikaj hudo narobe. Navsezadnje je z njo študij postal precej daljši, moral pa bi biti krajši. Težko je opravičiti tudi nepotrebne prvostopenjske diplome na študijih, kjer na zaposlitev po prvi stopnji praktično nihče ne računa. Nobenih dokazov tudi ni, da so bolonjski diplomanti boljši od svojih predhodnikov. Vendar pa je dovolj dokazov, da bolonjski študij davkoplačevalce bistveno več stane. /…/ …

… Še dobro, da imamo vsaj Univerzo za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), ki je ne spremljajo nobeni škandali in ki se – takšno je vsaj moje mnenje – v primerjavi z običajno univerzo neprimerno hitreje in bolje odziva na aktualne izzive časa.

Kakor koli že, dejstvo je, da so vse tiste, ki jim je soočenje z begunsko krizo postavilo kopico vprašanj, v ljubljanski enoti UTŽO povabili k vpisu v nov program Zgodovine in civilizacije Bližnjega vzhoda, ki ga bo vodil dr. Boštjan Plut. Resnično me zanima, če bo tudi katera od fakultet poskrbela za tovrstno aktualno izobraževanje svojih študentov. Vsekakor bi bilo to zelo koristno, saj je verjetno malokatero dogajanje izzvalo toliko razhajajočih se mnenj, kot jih je prihod beguncev z Bližnjega vzhoda.

Tisto, česar ne poznamo dovolj, nas, razumljivo, bega in tudi plaši. Mediji so sicer polni informacij, toda te ne dajejo jasne slike. Tudi našim politikom dojemanje begunske krize v vseh njenih zgodovinskih razsežnostih zaenkrat ne uspeva najbolje. Morda pa bi, če bi v parlament povabili dr. Boštjana Pluta, ta znanstvenik pridobil več pozornosti poslancev, kot je to pred nekaj leti uspevalo slovenskim znanstvenikom v seriji Znanje žanje.

JASNA KONTLER SALAMON