Majska noč

Uglašeno

Vsak dan slišim koga negodovati, kako da je ta mesec poln vsega. Delovne obveznosti se kar zgrinjajo, v prostem času, kolikor ga sploh ostaja, pa tudi poka po šivih. Saj res, kaj je s tem majem, da je tako nabit z dogajanjem, prepoln vsega, prepreden s športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami, ki prekrivajo ena drugo, ob vsem tem pa se razživi še druženje po rečnih nabrežjih, parkih in vrtovih … Saj se od preveč življenja komajda živi! In še ljubezen je v zraku – že pregovorno, kaj šele zares …

Vseeno se je vredno ustaviti, postati vsaj malo. Čez noč so ozelenele lipe in zdaj zdaj bodo v polnem razcvetu. Divji kostanj že skorajda odcveta. Cvetovi akacije dišijo in bezgovi tudi, slastno kosilo se torej kar ponuja. In trava je vse višja in višja … Jo slišite rasti? O, kaj vse nam je podarjeno …

Angažiraj se, preden te degažirajo

Tudi festival angažirane umetnosti je vpet v maj. Prvi, tri dni trajajoč, z motom Angažiraj se – preden te degažirajo, je privabil publiko, da smo prisluhnili različnim ustvarjalcem z vseh vetrov – najprej v Ljubljani (Mesarski most–Prešernov trg–Hribarjevo nabrežje), drugi dan v Mariboru (Trg svobode–Poštna ulica) in Rušah (dvorana Cezam), za konec v soboto še v Izoli (Ljubljanska ulica Largo pri špini) in Ankaranu (nekdanja študentska plaža). Peter Andrej, eden od organizatorjev, že napoveduje, da naj bi se prihodnje leto pridružili še Murska Sobota, Celje, Kranj, tudi koroška regija … Gre namreč za pretok kulture med mesti in medmestno sodelovanje, skušajo pa predvsem odpreti vrata kulturi, pozabljeni kulturi.

Z besedo in pesmijo upora so nam prav posebno festivalsko ozračje pričarali Jani Kovačič, Drago Mislej Mef, Xenia Jus, Matej Krajnc, Peter Andrej, Bojan Sedmak, Alenka Cilenšek, Tadej Vesenjak, Iztok Osojnik, Mojca Andrej, Jerica Mrzel, Barbara Rigler, Klavdija Zupan, Z´borke, ŽPZ Kombinat, Campo Krizi, Tinkara Kovač …

Kot v raju

Še pred nekaj urami (pišem na nedeljo, po sobotnem dogajanju) smo skupaj prepevali v nepozabnem veličastnem okolju s povsem naravno kuliso, ki je takšne ne bi mogel ustvariti prav noben umetnik. Mnogi so obujali spomine na doživetja s te iste ankaranske plaže, ki so po desetletjih bila tako zelo živa, kakor da bi vmes ne bilo časa. Mladi, ki jih je bilo med poslušalci veliko, so radi prisluhnili. Še mlajši – nekateri so komaj zlezli iz plenic – so kurili ogenj, ki je odseval v morju in se tako stapljal z neskončnostjo in večnostjo …

Leta so zbledela

Leta med generacijami so zbledela, kar ni jih bilo. Prepevali smo namreč domala vsi, in to iste pesmi, dosti tistih, ki so donele že v naši nekdanji skupni državi. Pa vendar razlike med nami so in drugače je, če imaš komaj dvajset let ali pa jih imaš za seboj dvakrat, trikrat toliko ...

Je obdobje odraščanja, ko si prepričan, da boš vse spremenil in obrnil na glavo. Še dobro, da je tako. To žene naprej, daje krila.

Pa pride drugo obdobje, ko se počutiš, kakor da so ti krila zvezali, jih celo prirezali. In zato se zazdi, da se ne da nič storiti, prav nič.

In potem pride spet drugačno obdobje. Ne spreminjaš ravno sveta, ga pa sprejemaš. Ni pa nujno, da s tem sprejmeš tudi prav vse domislice in popularne neumnosti, puhlice, nešteta slepila, ki vabijo in prežijo na nas na vsakem koraku. Ne, ni nujno, da ta svet sprejemamo tako.

Ko dojameš

In ko se zaveš, da s takim dojemanjem sveta in življenja v njem ne ostajaš sam, čeprav so občutki pogosto drugačni, skratka, ko dojameš, da nas je pravzaprav veliko, potem ostaja vera v človeka, vera v prijaznejši svet.

Tudi Revolucija Janija Kovačiča je zvenela drugače kot pred desetletji, čeprav so besede iste, melodija ista, njegov glas morda celo prodornejši in prežet s še močnejšo energijo kot ob nastanku pesmi.

Mi smo znali

Kako je že nekoč zapisal in zapel Mef? – Vi sploh ne veste, vam se ne sanja, mi smo znali živeti … Tako pojemo zdaj mi. Najbrž bodo tako čez leta zapeli tudi mladi, ki so se pridružili dogajanju na nekdanji študentski plaži v Ankaranu. O, da bi prav isto zapeli tudi otroci, ki so skrbno nalagali na ogenj. Ta je ožaril majsko noč in se lesketal v morju …

LUČKA LEŠNIK