Zadnji filter je vaš razum

Kaj bi mi brez spleta

V svoj zasebni elektronski nabiralnik mnogokrat prejmem neželeno pošto, čeprav moj elektronski naslov ni nikjer javno objavljen. Gre predvsem za pisma princev iz Nigerije, ki prosijo za denarno pomoč, ali obvestila raznoraznih priznanih podjetij, ki naj bi me izžrebala v svojih nagradnih akcijah kot prejemnika njihovih nagrad, v katerih, seveda, nisem sodeloval, prosijo pa me, da jim posredujem svoje podatke za izplačalo nagrade. Zanima me, kako ti ljudje (ali morda celo računalniki) pridejo do mojega elektronskega naslova in ali se je od takšnih sporočil sploh mogoče odjaviti? Hvala za vaš odgovor.

Prav nič nenavadno ni, da neželeno pošto prejemate kljub temu, da svojega elektronskega naslova sami niste nikoli javno objavili. Možnih razlag je več. Nekateri virusi znajo z okuženega računalnika ukrasti elektronske naslove vseh, s katerimi je lastnik komuniciral. Ali pa ste morda svoj zasebni elektronski naslov kadar koli vpisali v kakšno spletno aplikacijo bolj ali manj dvomljivega porekla? Ali pa ste kdaj kupovali v popolnoma legitimni spletni trgovini in ob nakupu soglašali, da vaš elektronski naslov posredujejo vsem svojim partnerjem za potrebe oglaševanja? Na to so vas popolnoma nazorno opozorili v drobnem tisku, ki ga skoraj nikoli ne preberemo. Razlogov, da so se oglaševalci dokopali do vašega elektronskega naslova, je torej mnogo. Poglejmo raje, kaj lahko storimo, da se takšni pošti čim bolj izognemo in da nam – v najslabšem primeru – takšna pošta ne bi povzročila škode.

Neželeno oglasno pošto bi lahko delili na legitimno in nelegitimno. Poenostavljeno: recimo, da nam legitimno neželeno pošto pošiljajo nadobudna domača in tuja podjetja, ki bi nam želela po spletu prodati izdelek ali storitev, ki ga že vse življenje potrebujemo, a tega vse do danes nismo vedeli. Od takšnih sporočil se je praviloma mogoče dokaj preprosto odjaviti, poiskati moramo le povezavo na »Odjavo« oziroma »Unsubscribe«. Po naših izkušnjah večina takšnih sporočil po odjavi ne prihaja več v naš poštni nabiralnik.

Z nelegitimno neželeno pošto pa je zgodba popolnoma drugačna. S tako pošto nas večinoma poskušajo ogoljufati. Denimo pod pretvezo raznih princev in vdov iz Nigerije ali Gambije ali pa preprosto s ponudbo izdelka, ki je znatno prepoceni. Potem so tu še nagradne igre, v katerih smo ravnokar zmagali, in loterije, na katerih smo zadeli, čeprav nismo kupili listka. In pa, seveda, razna »phishing« sporočila, v katerih nam sporočajo, da nam bo, denimo, elektronska pošta nehala delovati, če se ne prijavimo takoj na njihovo (lažno!) spletno stran. Verjetno ni treba posebej omenjati, da na ta sporočila ne odgovarjajte. Načinov, na katere nas poskušajo prevarati, je veliko, zato priporočamo ogled Arnesove spletne strani varninainternetu.si (lahko tudi rešite test prepoznavanja spletnih prevar) in pa strani safe.si. Na obeh straneh redno objavljamo opozorila o tovrstnih sporočilih. Če ste zaposleni v šolstvu in uporabljate Arnesovo pošto, bo za izločanje in razvrščanje takšnih sporočil med neželeno pošto poskrbljeno že na strežnikih. Podobno zaščito pred neželeno pošto ponujajo tudi komercialni ponudniki spletne pošte. Vendar ne pozabite, da se bo delu neželene pošte vseeno uspelo ogniti razvrščanju. Zato naj bo tisti zadnji filter vaš razum.

DOMEN BOŽEGLAV