Uživajmo v tem, kar počnemo

Tako svetuje Marvin Formosa z Malte

Marvin Formosa je dokončal študij gerontologije na Univerzi v Bristolu, v Angliji, in je docent na Evropskem centru za gerontologijo na Univerzi na Malti. Pri raziskovalnem delu se osredotoča na kritično gerontologijo, socialno izločenost in izobraževalno gerontologijo. Na Inštitutu za raziskave v izobraževanju na kanadski Univerzi v Torontu, v Ontariu, so ga imenovali za gostujočega raziskovalca, opravlja pa tudi funkcijo predsednika malteške nacionalne komisije za dejavno staranje ter direktorja mednarodnega inštituta za staranje. Srečali smo ga na nedavni konferenci v Ljubljani, na kateri je bilo v ospredju izobraževanje starejših moških. Slišati je bilo veliko zanimivega, med drugim tudi to, da ni res, da se le starejše ženske množično in zavzeto izobražujejo. Res pa je, da moški to počno raje drugače, predvsem v neformalnih oblikah druženja, torej dejavno in priložnostno. A v pogovoru z Maltežanom se nismo pogovarjali o konferenci. Zanimala nas je zlasti njegova izobraževalna pot in vse tisto, kar se njemu zdi pomembno, da naj bi razvijal dober učitelj.

Prva spoznanja

Marvin je obiskoval versko osnovno šolo, ki so jo vodile nune. Podrobnosti iz tega obdobja so mu že precej zbledela, pravi. Za zmeraj pa mu je ostalo v spominu, da so morali mirno sedeti v klopeh in biti tiho. To mu, seveda, ni bilo všeč. V srednji šoli je bilo drugače, zato mu je tudi bolj ugajala. Predmeti, kot so zgodovina, geografija in znanost (ta predmet vključuje biologijo, kemijo, fiziko, psihologijo, sociologijo in druge vede), so bili zanj še posebno privlačni. Znanost mu je ostala še zlasti v lepem spominu, saj so jih učitelji pri pouku spodbujali, da so samostojno izvajali poskuse. Takrat je bil star deset let in zelo vznemirljivo se mu je zdelo, kako, denimo, spojine spreminjajo barvo, ko pridejo v stik z drugimi spojinami. Ta izkušnja zanj ni bila le nenavadna, temveč tudi globlje pomembna. Spoznal je namreč, da učenje in izobraževanje nista le nekaj, kar posreduje učitelj, temveč tudi nekaj, kar lahko preskusiš sam.

Zabavno pri spolni vzgoji

Ko je imel 12 let, so imeli pri pouku znanosti spolno vzgojo. Nekateri njegovi sošolci niso povsem dobro razumeli, kako nastanejo otroci, učiteljica pa je bila v zadregi, ko so jo o tem spraševali, saj ni želela izdati preveč. To se mu je zdelo nadvse zabavno že takrat in še vedno se nasmeji, ko se tega spominja.

Predmet znanost mu je bil zelo dolgo pri srcu, a stvari so se nato spremenile. Nekoč so dobili pri pouku v branje knjigo, v kateri je osrednji junak veliko bral. Pripovedoval in razpravljal je o svojem branju, o Platonu, Dostojevskem in drugih. Zgodba je v njem zbudila zanimanje, zato je je učitelja vprašal, kdo so ti ljudje, ki jih omenja lik v knjigi. »Pojdi in jih preberi, da jih boš sam spoznal.« Učiteljev odgovor je razumel kot sporočilo, da mora takoj, ko ga nekaj tako zelo žene, nadaljevati z dejanji in potešiti svojo radovednost. Tako je začel brati filozofske knjige in svoje zanimanje je z znanosti preusmeril na humanistiko in predmete, kot so sociologija, antropologija in filozofija.

Kako spremeniti svet

Po srednji šoli je svojo izobrazbeno pot nadaljeval s študijem psihologije, a je kmalu spoznal, da zanj to ni prava pot. Psihologija se ukvarja predvsem s prilagajanjem, s tem, kako spremeniti samega sebe, da bi bolje shajal s svetom, a on si je želel spremeniti svet. Odločil se je, da nadaljuje s študijem sociologije na drugi stopnji. Po končanem študiju je mislil, da bo učitelj. Dve leti je predaval študentom na prvi študijski stopnji. Takrat ga je še zlasti zanimalo izobraževanje odraslih, a si je želel početi nekaj malce drugačnega. S preučevanjem odraslih se ukvarja veliko ljudi, a z najstarejšimi, ki jih je v zadnjih letih čedalje več, precej manj. Zato se je odločil zanje.

Kot učitelj je težko izpostaviti nekaj, kar bi lahko svetoval vsem drugim učiteljem. A vseeno vidi ključ do dobre izobrazbe v tem, da tako učitelj kot učenci, torej vsi skupaj, uživajo v tem, kar počno. Seveda domala nihče ne more uživati v vsem tako zelo, kot lahko to pri prostočasnih dejavnostih ali druženju s prijatelji; a vendar naj ne bi učenja nihče doživljal kot zaporne kazni.

Ustvarjalno in z občutkom

Pot do prijetne učne izkušnje za vse vidi predvsem v učiteljevem prizadevanju, da je pri uresničevanju kurikula čim bolj ustvarjalen. Kurikulum sicer določa učno snov, ki jo je treba posredovati, vendar lahko tudi pri predmetih, kot je matematika, ustvariš čudovite zgodbe o številkah, matematičnih pravilih ali formulah. Pomembno je, da je vse to smiselno in pomembno tudi za učence. Izobraževalno izkušnjo je treba povezati z interesi, s preteklostjo in z okoljem učencev. Zato je tudi pomembno, da si učitelj pridobi čim več informacij in znanja o svojih učencih. Vedeti in razumeti mora, ali učenec prihaja iz podeželskega ali urbanega okolja, ali njegovi starši pripadajo delavskemu razredu ali pa opravljajo specializirane poklice. Včasih so namreč prav te stvari pomembne in se moraš z dvema učencema pogovarjati povsem različno, čeprav sta v istem razredu.

Zakaj je to častno delo?

Poučevanje ni lahko delo, a je po mnenju Marvina Formose tudi zelo častno. Častno delo zato, ker ima učitelj priložnost, da spodbudi spremembo, priložnost, da spremeni osebo. Če se učitelj na učenčevo vprašanje ne odzove, nanj ne more vplivati, seveda pa lahko vpliva celo negativno. Toda če na postavljeno vprašanje učitelj odgovori z odgovorom, ki tej osebi morda odpre nov svet, potem zanjo naredi nekaj zelo velikega: ne le da sproži val sprememb in vpliva na dojemanje, pač pa lahko celo korenito spremeni življenje tega posameznika in posledično morda tudi družbe. To se sicer ne zgodi vsak dan, a vendar se dogaja sorazmerno pogosto. Kot učitelj imaš v svojih rokah veliko odgovornost, saj z učenci, pa naj bodo to otroci, odrasli ali starejši, preživiš veliko skupnega časa. In prav to,  kako ta skupni čas izkoristiš, lahko pomembno vpliva na njihovo življenje. To je nekaj, kar bi morali imeti učitelji ves čas v mislih, torej da razpolagajo s stopnjo moči, s katero lahko vplivajo, kako se bodo življenja posameznikov razvijala in spreminjala.

ŠPELA MOČILNIKAR