Nujna prevetritev

Kako so na Škotskem spremenili način ocenjevanja znanja in kje smo mi

Učitelji, ki sodelujemo v projektu Assessment for learning, smo imeli priložnost poslušati Normana Emersona (Education Scotland), ki je (24. januarja letos) na Zavodu RS za šolstvo predstavljal, kako so se lotili sprememb na Škotskem. Kot je povedal, so imeli pri njih pred spremembo sistema veliko količino testov v šolah, z ogromno nacionalno zbirko testov, dostopno na spletu, iz katere so lahko učitelji dnevno črpali gradivo. Prav tako so imeli pogosta testiranja (v 7., 11. in 15. letu otrokove starosti, ob koncu srednje šole …).

Spremembe so začeli tako, da so ukinili nacionalno bazo testov, odstranili različne oblike zunanjega testiranja in se vprašali, ali bodo zaupali učitelju, ki nekaj let vsak dan dela z otrokom, ali enournemu testu vsakih nekaj let, ob katerem je otrok izpostavljen strahu, pritisku, stresu in ne more pokazati realnega znanja. Poleg tega so opažali, da učitelji učijo le še za vsebine, ki so se tako ali drugače merile, in so šole oropali pomembnih veščin in znanja za življenje. Kurikulum je bil za učitelja pred otrokovimi potrebami.

Vse na dolgi rok

Poleg tega, da so ukinili baze testov, so učiteljem od zgoraj navzdol zagotavljali strokovno podporo, od spodaj navzgor pa z učitelji razvijali novo prakso. Začeli so z najobčutljivejšim delom procesa, z ocenjevanjem. To ima zelo močan vpliv na to, kar poučujemo. Sprememba ocenjevanja pa potegne za seboj spremembo poučevanja. Za teoretično izhodišče so vzeli knjigo Blacka & Wiliama Inside the Black Box, ki je tudi učiteljem v Sloveniji dobro poznana, vsaj tistim, ki smo sodelovali v projektu didaktike ocenjevanja znanja s formativnim spremljanjem ter samoregulacijo učenja – s tem imamo že desetletne izkušnje z razvojem v našem okolju.

Ključne in trajne spremembe v šolstvu oz. izobraževanju se dogajajo počasi prek programov načrtnega osebnega in strokovnega razvoja ter izhajajo iz razvoja dobre prakse. To sta že leta 1998 v omenjeni knjigi povedala P. Black in D. Wiliam. Kot sporočata v knjigi, je za to potreben zelo natančen in resen pristop vseh inštitucij s področja izobraževanja, v kolikor si želijo resnih izboljšav. Zaposleni v šolstvu in vzgojnih institucijah se zavedamo, da se vse spremembe dogajajo na dolgi rok. En mandat vlade ni dovolj za resne spremembe, zato bi potrebovali enoten konsenz na politični in strokovni ravni, v kolikor bi si želeli resnih sprememb.

Od spodaj navzgor

Spremembe od spodaj navzgor (o katerih piše Jožica Frigelj v ŠR št. 2/2014) se v slovenskem šolstvu že dogajajo. Inovacijski projekti pod okriljem Zavoda RS za šolstvo omogočajo, da spreminjamo svojo prakso in razvijamo novosti. Od svetovalk Zavoda RS za šolstvo imamo zagotovljeno strokovno podporo. Nekaterim učiteljem, ki smo zaznali, da spremembe našega šolstva ne gredo v pravo smer in se dogajajo prepočasi, predstavljajo inovacijski projekti pravo rešitev. V podobni stiski sem se znašla tudi sama, ko sem začela poučevati in sem spoznala, da mi vse izkušnje in izobraževanje nič ne pomagajo pri tem, da bi znala uspešno voditi razred brez prisile, pregovarjanja in nezadovoljstva na obeh straneh. Tudi z znanjem otrok nisem bila zadovoljna. Podobno kot kolegi sem tarnala nad tem, kako moram sestavljati vedno lažje teste. Danes lahko razmišljam, kako od otrok zahtevati več. Vodenje razreda (menedžment razreda) je bistven pri uspešnem učenju, je povedal Norman Emerson.

S spremembami od spodaj navzgor smo se ob strokovni podpori in vodenju Zavoda RS za šolstvo lotili pred skoraj desetimi leti preverjanja in ocenjevanja znanja z razvojnoaplikativnim projektom Razvoj didaktike ocenjevanja, a kaj, ko z novimi ministri in menjavami politike propade vsa podpora (finančna, strokovna in moralna), pa če je projekt še tako dober. Zaradi večkratnih podobnih izkušenj počasi ne zaupamo več v spremembe. Želimo si več svobode pri odločanju, razvoju in zagotavljanju domače ali tuje strokovne podpore, da najdemo svojo pot. Žal si sami tako podporo ob zdajšnji finančni stiski v izobraževanju težko zagotovimo.

Od zgoraj navzdol

Zavedamo se, da je vodenje sprememb od zgoraj navzdol po posvetu z izbranimi »strokovnjaki« preprosteje – spremeniš pravilnik ali zakon ter z inšpekcijo in podobnimi vzvodi zagotavljaš ustrezni nadzor. Vendar – ali je nadzor prihodnost naše družbe? Želimo si razvijati vrednote, ki temeljijo na visokih etičnih načelih, samopresoji in samoregulaciji. S tem moramo začeti že v zgodnjem učenju, v vrtcu in šoli.

Prav s škotskega zgleda bi se lahko marsikaj naučili, če bi, seveda, na predstavitvi bile tudi ključne osebe iz ministrstva (ki se ne menjajo ob vsaki menjavi vlade). A jih ni bilo. Dvorano so napolnili učitelji in svetovalke Zavoda RS za šolstvo.

Pogosto izražene stiske učiteljev s področja komunikacije, osebnih odnosov, vodenja razreda, ocenjevanja pričajo, da potrebujemo spremembe.

MATEJA PERŠOLJA