Drage razgledovke, priložnost za vas!
Štirinajst svetopisemskih ženskih likov
Debora svetuje, kdaj vstopiti v boj. Ve, kdaj je pravi trenutek. Čuti, kdaj je smiselno delovati in kdaj je bolje čakati. Ne bojuje se z grobo silo, temveč izkoristi zunanje danosti. Tako iz njenega vodenja ne vejeta krčevito prizadevanje in bojevitost, temveč intuicija in modrost - z domišljijo in občutkom za pravi trenutek.
Estera uteleša arhetip kraljice. Vlada sama sebi in ne dovoli, da bi ji vladali drugi. Svoje življenje določa tako, kot sama želi. Ne primerja se z drugimi, temveč temelji v sebi. Je kraljica v svojem kraljestvu - ne le vlada, temveč varuje meje svojega kraljestva.
Eva je mati življenja. Materinskost pomeni prebuditi v sebi nekaj živega, to živo sprejeti, hraniti, negovati, se vživeti vanj, mu pustiti, ga varovati. Ženske so materinske zmeraj, kadar so odprte za nekaj novega, kar želi priti iz njih. Materinskost, tudi brez otrok, je vedno del ženske živosti. Tudi ko spodbujajo rast, ko so velikodušne in darežljive ter druge podpirajo v njihovem razvoju, izražajo materinskost.
Hagara ima v sebi izvir, iz katerega lahko pije. Ni odvisna od moža. Ukoreninjena je sama v sebi. Ko se poveže z notranjim virom, preživi tudi v stanju zapuščenosti. Ne obupa nad sabo. V njej zacveti novo življenje, ki se hrani z njenim notranjim virom ...
Ana je modra ženska. Svetuje, a tudi zahteva. Daje pobude, ki jih mora iščoči sam uresničiti. Pozna ritme narave in življenja, pa tudi temne in uničevalne plati življenja.
Judita uteleša močno žensko, bojevnico. Bojevati pomeni zavarovati se. Tam, kjer smo ranljivi, se moramo zavarovati, torej varovati notranjost in jo pokriti. Tudi ograditi se: človeku, ki se približuje, pokazati mejo, ki je ne sme prestopiti. Bojevati pa se pomeni še nekaj tretjega: da se drugemu upremo, da vzamemo stvari v svoje roke, da se lotimo česa sami.
Lidija je svečenica in zmeraj znova hrepeni po tem, da bi živela iz nekega globljega vira.
Marija Magdalena je strastno ljubeča. Čuti, koliko bližine potrebuje, kje bi se želela odpreti in kje potrebuje mejo in zaščito zase. Skrbi zase, blizu si je. Ljubeča ženska v nas si omogoči prostor za osebni razvoj. In ta prostor dopušča tudi drugim, to ohranja njeno ljubezen živo ...
Marija je spreminjevalka. Če smo tako kakor Marija pripravljeni sprejeti bolečino in se temu ne upiramo več, se nekaj v nas preobrazi. Podobno tudi v naravi vidimo, da umiranje in minevanje vodita v novo nastajanje.
Marta in Marija, torej gostiteljica in umetnica, spadata skupaj. Veliko žensk počne stvari, ne da bi se vprašale, ali drugi njihovo početje potrebujejo in želijo. In potem se, tako kot Marta, razočarane, če vse njihovo silno delo ni primerno opaženo. Pomembno je, da se vedno znova ustavimo, prisluhnemo sebi: kaj je zdaj potrebno, kaj je zdaj tisto dobro, kar moramo narediti. Brez Marije je Marta slepa. A tudi Marija potrebuje Marto. Brez Marte Marija vedno le posluša, ne da bi prešla na dejanja ...
Mirjam, prerokinja, vidi v globino in ima občutek za resnico. Od nje se lahko učimo zaupati prerokinji v nas, biti pozorne na svoj občutek.
Ruta, tujka, je iskalka. Danes ženske v večji svobodi iščejo svojo identiteto. Pogosto se na sredi svojega življenja odpravijo iskat, kar jih določa v njihovi globini ... Iskanje žensk moške vznemirja ...
Sara je smejoča ženska. V smehu zmeraj tiči tudi občutek premoči nad stvarmi. Stvari nas ne določajo. Smeh je način, kako se dvignemo nad stvari, namesto da bi pustili, da nas povlečejo navzdol. Smeh je izraz veselja, pozitivnega občutka bivanja ...
Tamara je divja ženska, ki je hkrati svobodna, ker je neodvisna od sodb ljudi. Ve, da te sodbe ne služijo življenju, temveč naj bi nasprotno, življenje omejevale. A divja ženska se ne pusti omejiti, ne ravna se po ljudeh, temveč po svoji intuiciji ...
