V oporo in spodbudo

O maturi

V začetku minulega leta je predstavnik šolskega ministrstva v nekem časniku napovedal, da bodo nekaj mesecev pozneje znani izsledki študije neodvisnih strokovnjakov o vplivu mature na gimnazijsko izobraževanje. Na podlagi ugotovitev naj bi nato snovali razvojne spremembe zrelostnega izpita. Šolsko ministrstvo je res naročilo raziskavo Zavodu RS za šolstvo, ki jo je plačal z denarjem Evropskega socialnega sklada. A potem se o njej javno ni več govorilo niti je ni obravnaval Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Z njo so se seznanili le predstavniki šolskega ministrstva in Urada za razvoj šolstva v zelo ozkem krogu.

Zakaj je študija utonila v pozabo, ni povsem jasno. Nekateri poudarjajo, da je bila premalo celovita, drugi pa ugibajo, da izsledki pač niso bili všeč naročniku. A morda bi ti vendarle utegnili koga zanimati.

Dr. Miran Lavrič z mariborske Filozofske fakultete, ki je vodil raziskovalno skupino, v kateri so bili še dr. Marina Tavčar Krajnc, dr. Andrej Fištravec, dr. Bojan Musil in dr. Rudi Klanjšek, je povedal, da so ugotavljali, kako matura vpliva na pouk in na to, kako v gimnazijah dosegajo vzgojno-izobraževalne cilje. O tem so s spletno anketo vprašali učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje, ki so po mnenju raziskovalcev tisti strokovni delavci, ki so zmožni najbolje oceniti, kako matura vpliva na pouk.

Večine ne omejuje

Izkazalo se je, da velika večina vprašanih ne čuti, da bi matura slabo vplivala na tiste razsežnosti pouka, ki so jih preučevali. V splošnem jo vidijo predvsem kot oporo in spodbudo za kakovostnejše delo, poudarja dr. Miran Lavrič. Naj navedemo še nekaj številk: 82 odstotkov vprašanih ne čuti, da bi jih matura omejevala pri uresničevanju učnih načrtov; 78 odstotkov jih meni, da ne ogroža celovite izpeljave predmetnika; 73 odstotkov vprašanih ne čuti, da bi matura omejevala strokovno avtonomijo učiteljev; 88 odstotkov pa jih ne zaznava, da bi slabo vplivala na razredno ozračje. Ob tem večina vprašanih meni, da pri pouku zaradi mature namenjajo večjo pozornost vsem taksonomskim ravnem. Na splošno jo pozitivno vrednoti 65 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov pa negativno, drugi imajo do nje nevtralen odnos.

Kaj predlagajo

»Pri ocenjevanju mature se je pokazal zanimiv vzorec. Do nje so v povprečju bolj kritični pedagoški delavci, ki se redkeje udeležujejo strokovnega spopolnjevanja, imajo nižje strokovne nazive in prihajajo iz manjših gimnazij,« razkriva sogovornik.

Pedagoške delavce so ob tem vprašali še, kako zboljšati zrelostni izpit. Najpogosteje so predlagali, da bi povečali delež notranjega dela preverjanja znanja. Tako meni dobra tretjina vprašanih. Zamisel ni nova, a vseskozi ji mnogi strokovnjaki nasprotujejo, tudi Državna komisija za splošno maturo. To ni prav nič nenavadno, saj so ocene notranjega dela mature nesorazmerno visoke, korelacija notranjega in zunanjega dela pa je izjemno šibka.

Po drugi strani se le osem odstotkov vprašanih zavzema, da bi povečali delež zunanjega preverjanja znanja. Precej redkeje so predlagali še kakšne druge spremembe, denimo to, da bi zmanjšali obseg predmetov in/ali snovi na maturi ali da bi zmanjšali njen pomen pri vpisu na fakulteto. Tako kot je zdaj, bi jo ohranilo 27 odstotkov vprašanih, sedem odstotkov pa bi jo povsem odpravilo.

Zmogli bi več

Kaj bi pri maturi še kazalo spremeniti, nam med drugim pove tudi naslednje odkritje. Nekateri pomembno težavo vidijo v tem, da dijaki vedo, da ocenjevalno lestvico postavijo naknadno in jo tako prilagodijo dosežkom posameznega rodu. To naj bi krnilo njihovo motivacijo za bolj zavzeto učenje - večina vprašanih ob tem meni, da dijaki izrabijo le manjši del svojih zmožnosti za ...

MOJCA ZUPAN