Paziti na vrzeli

Večina naših šol že podpira posamezne naloge z informacijsko tehnologijo (IT), denimo obveščanje, poslovanje, projektno delo ali učenje posameznih vsebin. Tokrat nas ne bodo zanimali taki »otoki«, temveč šola kot celota, ki je sistemsko podprta z IT. To pomeni, da klasični šolski proces dopolnimo s tehnologijo, da bi bil kakovostnejši. Šola bo tako svoje naloge še naprej opravljala pretežno v klasičnem okolju, delno na spletu, v obeh pa bo skrbela za učno ozračje in sinergijo ugodnih dejavnikov.

Raziskave v različnih evropskih državah in tudi prve slovenske izkušnje kažejo, da je strah pred neuspehom odveč, če se informatizacije lotimo premišljeno in strokovno. Pomembno je, da ravnatelj sodeluje od začetka in ne šele tedaj, ko proces že poteka ali ko se pojavijo težave.

Ne umik, pač pa sodelovanje

Ko se šola odloči za informatizacijo, ravnatelj pogosto imenuje strokovno skupino in ji to prepusti, sam pa se le občasno seznanja z dogajanjem. Izkušnje kažejo, da za uspeh ni dobro, če se ravnatelj umakne. Zato izpeljevalci takih projektov najprej pripravimo kratek seminar za profesorski zbor, nato še strokovni pogovor z ravnateljem in drugimi vodji šole. S čim manj napora in stroškov želimo že v začetku doseči čim več, pozneje pa to tudi izrabiti. Ustvariti moramo tako podlago, ki bo omogočala nadgradnjo. Tako dosežemo plodno sodelovanje ravnatelja in učiteljev. Nato s standardiziranim intervjujem ugotovimo, kakšno je stanje na šoli in kaj pričakujejo strokovni delavci. Preučimo tudi materialne, tehnične in druge razmere na šoli in pri učencih, nato pa oblikujemo rešitve. Pri tem enakovredno zajamemo vso šolo – vsak posameznik in vsak proces morata dobiti vsaj nekaj IT podpore, tudi ravnatelj.

Prav zahteva, da mora prva faza informatizacije vsaj oplaziti vse na šoli, določa njen začetni obseg. Vzpostaviti moramo učno okolje, avtomatizirati del šolske administracije, organizirati učenje na spletu ter vzpostaviti pomembne povezave v šoli in zunaj nje. Tudi nadgrajevanje predvidevamo že zdaj, saj bi se sicer lahko v temelju pojavile vrzeli. Kadar šola kupuje IT tehnologijo, mora ravnatelj zahtevati od prodajalca, da predstavi, kako bo šola delovala v različnih fazah posodobitve.

Ravnatelj ima pomembno vlogo pri načrtovanju, izpeljavi in vrednotenju šolskega procesa, šolo povezuje z okoljem in vpenja starše. Vpraša naj se, kako bo šolo pedagoško vodil in nadziral učni proces, ki bo potekal po spletu, in se dogovori za rešitve.

Prav je, da ravnatelj spremlja življenje šole in je v njem udeležen. Poznavalci virtualnih organizacij trdijo, da se stopnice na hierarhičnih lestvicah zaposlenih znižujejo v primerjavi s klasično šolo. Tako lahko ravnatelj pogosteje sodeluje pri dejavnostih učencev, organizirano ali nepričakovano svetuje ali izve kaj takega, česar mu ne bi povedali iz oči v oči.

Menedžer mora vzpostavljati razmere za poklicni razvoj zaposlenih. To pomeni, da jim mora omogočiti dostopiti do znanja. Z informatizacijo lahko približamo vire znanja in zunanje strokovnjake, izmenjavamo znanje z drugimi organizacijami in ga ponudimo strokovnim delavcem – ti si izberejo, kar želijo. Taka učeča se šola znanje ne le ponuja drugim, temveč ga tudi obilno usvaja.

Ob upravljanju z učno vsebino in z učenjem kot procesom nekatere programerske hiše ponujajo tudi upravljanje z organizacijo. Tako vzpostavijo organizacijo šole (uporabniki in njihove pravice, urniki, oblikovanje skupine, informacijski tokovi …), pozneje pa je možno upravljati spremembe v njej. Če ni programa za upravljanje s celotno organizacijo, si nekatere šole izdelajo ali nakupijo posamezne programe za upravljanje organizacije.

Ohraniti osebno razsežnost

Čeprav IT povečuje možnosti za komunikacijo, ne smemo opuščati osebnih stikov. Tako namreč okrepimo klasično šolsko komunikacijo in pridobivamo čas za več osebne. Z IT lahko bolje razpršimo informacije, take pa laže zberemo in tako pridobivamo stališča. To lahko ravnatelj dobro izrabi in tako zboljša svoje odločanje.

Ravnatelj lahko k uveljavljeni komunikaciji doda osebno in emocionalno razsežnost. Izrazi veselje in tudi nezadovoljstvo. Učenci ga tako čutijo kot človeka, ki je z njimi, in delajo tudi zanj. Čeprav moramo upoštevati pravila, šolska e-komunikacija ne sme biti le formalna in zanjo ne drži, da je treba čustva povsem skriti.

Ravnatelj lahko spodbuja odprtost šole za komunikacijo, ki omogoča sodelovati. Komunikacija oblikuje učno ozračje šole kot splet socialnih in čustvenih povezav, ki jih morata vzdrževati povsem klasična in tudi informatizirana šola.

Čeprav bomo v sistemu šole ves čas upoštevali tudi vodenje, je smiselno (in za uspeh projekta dobro) ločeno anketirati tudi ravnatelja z vprašanji o tem, kaj potrebuje, da bo lahko deloval in da bo uspešen, zadovoljen.

Tudi stalna in hitra oskrba z novim znanjem je nujna za dobro vodenje – da lahko ravnatelj svoje delo dobro opravlja in hodi korak pred drugimi. Pravico ima tudi do ustvarjanja svoje kariere, k tej pa največ pripomore izobraževanje po njegovih osebnih potrebah. Zato potrebuje povezave z viri znanja, dostop do praktičnih izkušenj in okoliščin, ki pospešujejo zorenje njegove osebnosti.