Pamet v roke
OPRAVIČILA PRI ŠPORTNI VZGOJI
Učenci in dijaki se po izsledkih raziskave pri športni vzgoji ne opravičujejo nič bolj kot pri drugih predmetih. A kljub temu je opravičevanju pri tem predmetu treba nameniti posebno pozornost, saj se pojavljajo svojevrstne težave. O teh so razpravljali tudi na omizju mednarodnega posveta športnih pedagogov Slovenije, ki je med 13. in 15. novembrom lani potekalo na ljubljanski Fakulteti za šport. Dr. Marjeta Kovač, ki je razpravo vodila, je povabila pet zdravnikov iz šolskih ordinacij, da o tej temi spregovorijo zbranim. Vsi so povabilo zavrnili, a nekaj se jih je v razpravi le oglasilo iz občinstva.
Pravilnik določa, da mora zdravnikovo opravičilo vsebovati tudi mnenje in navodilo športnemu pedagogu, kaj lahko učenec ali dijak pri športni vzgoji počne. A v praksi je drugače. Izkušnje učiteljev kažejo, da izjemno malo opravičil vsebuje omenjena navodila. Dr. Marjeta Kovač poudarja, da še zmeraj prevladuje mnenje, da je učenec z opravičilom opravičen vseh dejavnosti pri predmetu. Še zlasti starši mislijo tako. Zato športni pedagogi menijo, da bi bilo nujno spremeniti zakonodajo, in sicer tako, da nihče ne bi bil opravičen športne vzgoje, pač pa bi imel pravico do prilagojene vadbe. Slednje je še posebno pomembno, saj večinske šole obiskuje vse več otrok s posebnimi potrebami, ki bi tovrstne prilagoditve zelo potrebovali. Ob tem poudarjajo, da bi morali otroke, ki imajo kakršne koli težave, obravnavati timsko. Zato bi bilo dobro, da bi zdravniki poznali delo na šoli. Nujno bi bilo tudi dodatno usposobiti športne pedagoge za delo s posamezniki, ki imajo težave. Razloge za opravičevanje bi bilo mogoče vsaj zmanjšati s tem, da bi ob dobro premišljeni in prilagojeni vadbi znižali tudi normative. Šole naj tudi oblikujejo natančna pravila za opravičevanje.
S tem, da bi bila timska obravnava otrok zelo koristna, so se strinjale tudi navzoče zdravnice. Pogrešajo prakso izpred dvajsetih let, ki bi jo želele obuditi. Tedaj so namreč z učitelji redno sodelovale - imele so redne sestanke na šolah, na katerih so se dogovorili, kaj lahko otrok počne. A vprašanje je, ali bi bilo mogoče tako obravnavati otroka - zaradi varstva osebnih podatkov. Zdaj se namreč celo zgodi, da starši kljub zdravnikovemu opozorilu učiteljev ne obvestijo, da ima njihov otrok epilepsijo, torej bolezen, pri kateri se lahko ob napadih zelo poškodujejo, še posebno pri športni vzgoji. To je potrdil tudi dr. Janko Strel s Fakultete za šport in dejal, da zaradi varstva podatkov včasih ni mogoče delati v dobro otrok, kar je skregano z zdravo pametjo. Zbrani so nato predlagali, da bi bilo dobro preučiti, ali zakonodaja dopušča, da bi starši s podpisom odvezali zdravnike molčečnosti pri timski obravnavi otrok.
Če bi se zdravniki in športni pedagogi povezali, bi laže delali v dobro otrok. Zdaj, žal, ni zmeraj tako. Obstaja namreč tudi druga plat zgodbe o opravičevanju.
Šolska zdravnica, ki to delo opravlja že 30 let, se je vprašala, kako je mogoče, da dijaki z nekaterih šol sploh ne prihajajo po opravičila, z drugih pa septembra v vrstah čakajo nanje. Kot razlog navedejo tudi to, da imajo športno vzgojo ob povsem drugem času kot pouk. Ne razume, da mladi, ki trenirajo neko športno disciplino, množično prosijo za opravičila. Opozorila je še, da športni pedagogi včasih prehitro sklepajo, da se otroci z opravičevanjem le ogibajo vadbi. Tako si je nek učenec dvakrat zapored zlomil komolec pri športni vzgoji, ker učitelj ni upošteval, da okrevanje zahteva svoj čas. Še bolj zaskrbljujoča je zgodba o dijaku, ki je po operaciji srca zaradi aortne skleroze v šolo prinesel opravičilo, v katerem je bilo zapisano, naj ne teče. A športni pedagog je sklepal, da opravičilo ni resno. Zato je namesto dveh krogov za ogrevanje fantu naložil kar štiri! Po besedah zdravnice bi mladenič lahko zaradi tega celo umrl.
Ob tem so zdravnice poudarile, da mora opravičilo napisati otrokov osebni zdravnik, saj ga najbolje pozna. Tako se je mogoče ogniti neustreznim navodilom za vadbo, ki včasih nastanejo tudi brez izvidov. Dr. Janko Strel je še dodal, da bi koristilo, če bi otrok na pregled prinesel športnovzgojni karton. Tako bi zdravniki vedeli, s kakšnim učencem ali dijakom imajo opraviti. Opozoril je še, da bi morali zaostankom pri športni vzgoji nameniti veliko pozornosti in vpeljati neke vrste dopolnilni pouk za tiste, ki se pogosto opravičujejo.
Šolski pedagogi so ob koncu razprave sklenili predlagati šolskemu ministrstvu, naj več pozornosti nameni seminarjem za učitelje o preventivni vadbi in z okrožnico šolam sporoči, da priporoča timsko obravnavati otroke s težavami. Menijo še, da bi morali vpeljati ustrezne sistemske ukrepe in v šole vrniti, kar je nekoč že bilo - korektivno vadbo in korektivno gimnastiko za vse, ki imajo težave. (Mojca Zupan)