Nagrade republike Slovenije na področju šolstva za leto 2010

MAG. SUZANA ANTIČ
nagrada za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v predšolski vzgoji

Suzana Antič je ravnateljica Vrtca Trnovo v Ljubljani. Njena poklicna pot je bila že od začetka prepletena s predšolsko vzgojo, v katero je tkala svoje osebnostne in strokovne kompetence. Prav to jo je spodbujalo k iskanju novih strokovnih izzivov tudi na znanstvenem področju in ustvarjanju vizij, ki so bile razvojno vezane na predšolsko dejavnost. Odprta je za nove, sodobne in inovativne pedagoške pristope, s katerimi spodbuja sprejemanje in uveljavljanje strokovnih standardov na državni ravni.

Celostno povezovanje in dejavno razvojno delo kot načelo in proces izobraževanja ter raziskovanja tima vzgojiteljev vnaša kot lasten inovacijski model v delovanje Vrtca Trnovo.

Njena usmerjenost k inovacijam se kaže v prizadevanju za izboljšave v komunikaciji s starši z uporabo različnih sodobnih medijev in strategij. V raziskovalni študiji je z indikatorji zadovoljstva staršev z vrtcem dvignila pedagoško prakso na višjo raven. S svojim raziskovalnim delom je posegla tudi v mednarodni prostor in s tem uvedla predšolsko institucijo v pedagoško vertikalo tudi v širšem svetovnem prostoru.

V sklopu mednarodne skupine gibanja InCo je predšolsko dejavnost pionirsko vnesla v sistem razvoja novih rešitev iz teorije v prakso.

Napisala in objavila je več strokovnih člankov ter jih predstavila na posvetih in konferencah, sodelovala je tudi pri pripravi projektnih nalog in priročnikov. Je članica in vodja več strokovnih komisij, skupin in projektov, v katerih spodbuja inovativne metode.

Suzana Antič ima zasluge predvsem za raziskovalno delo na področju predšolske vzgoje in spremembe pedagoške prakse v smislu kakovostne prepoznavnosti doma in v tujini. 

TEREZIJA DRAGINC
nagrada za življenjsko delo v osnovnem šolstvu

Terezija Draginc, predmetna učiteljica na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju, je v štiriinštiridesetih letih pedagoškega dela priljubila matematiko in logiko, predmeta eksaktnega znanja, sistematičnosti in natančnosti, generacijam črnomaljskih otrok. Veliko jih je ljubezen do reševanja matematičnih in logičnih nalog poneslo tudi v nadaljnje šolanje, v srednjo šolo in na fakulteto.

Terezija Draginc zavzeto in dosledno razvija in privzgaja otrokom matematične, logične in prostorske predstave, posebno pa jo odlikuje delo z nadarjenimi. Ti dosegajo vrhunske uspehe na tekmovanjih v znanju matematike za Vegova priznanja, na tekmovanjih iz logike, razvedrilne matematike, prostorske predstavljivosti ter iz hitrega in zanesljivega računanja. S tekmovanji dvojic v logiki in razvedrilni matematiki na enkraten način pripomore krepiti medgeneracijske vezi med učenci ter njihovimi brati in sestrami, starši in starimi starši. Bila je članica in predsednica tekmovalnih komisij na raznih tekmovanjih.

Svoje bogate pedagoške izkušnje prenaša na mlajše sodelavce in sodelavke, več let je bila tudi vodja strokovnih aktivov matematikov in ravnateljev Bele krajine.

S tehtnim premislekom je vedno odprta za novosti v izobraževanju, ki za učence prinašajo novo znanje: že leta 1996 je v pouk matematike vpeljala računalnik, bila je med prvimi mentorji, ki so svoje učence pripeljali na tekmovanje v hitrem in zanesljivem računanju, ki zadnja štiri leta na državni ravni poteka prav na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju.

Terezija Draginc je s svojo veliko ljubeznijo do poučevanja matematike dvignila kakovost matematičnega znanja in priljubljenost matematike med mladimi. Kot avtoriteto poučevanja matematike jo cenijo številni rodovi Belokranjcev.

MAG. JOŽEFA POLANC
nagrada za življenjsko delo v osnovnem šolstvu

Jožefa Polanc je večino svoje sedemintridesetletne kariere v šolstvu namenila Osnovni šoli Domžale, ki jo je vodila skoraj tri desetletja, do leta 2008. V tem obdobju je šola postala središče kraja in okolice, pod njenim vodstvom je gostila številne prireditve, več let nudila zavetje Glasbeni šoli Domžale in prirejala likovne razstave učencev v občinskem likovnem razstavišču.

Strokovno delo Jožefe Polanc je pomembno oznamovala skrb za otroke s posebnimi potrebami. Takoj po prevzemu ravnateljskih nalog je vpeljala načrtno delo učiteljev in defektologinje z otroki s posebnimi potrebami ter hkrati spodbudila sodelovanje s starši. S to prakso, ki je bila predstavljena na državnih in mednarodnih posvetih, je šola oblikovala pomemben model vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolsko in družbeno okolje.

Kot ravnateljica je sodelavce spodbujala k prizadevanjem za nadpovprečne rezultate: še pred načrtnim delom z nadarjenimi so bili na šoli uvedeni raziskovalni tabori iz naravoslovja in astronomije, domžalska šola je več let gostila državna in regijska tekmovanja iz logike, učenci so na tekmovanjih iz tehnike dosegli tudi mednarodne uspehe. Spodbujala je razvoj športa, šolsko športno društvo je bilo več kakor dvajset let najuspešnejše med devetimi šolami v regiji in pozneje v občini. Članice šolskih navijaških in plesnih skupin so dvakrat dosegle naslov evropskih prvakinj ter druge odlične uspehe na državni in evropski ravni. Jožefa Polanc je spodbudila sodelovanje občine Domžale s slovenskim zdomskim društvom v Švici in tako organizirala obiske otrok slovenskih staršev iz Švice v Domžalah, slovensko bralno značko v Švici in obiske slovenskih vrstnikov v Švici.

Kot ravnateljica je spodbujala sodelavce k izpopolnjevanju, ki je omogočalo strokovno in osebnostno rast ter hkrati dvigovalo kakovost dela z učenci.

O predanosti Jožefe Polanc prosvetnemu poklicu govori podatek, da je poleg ravnateljevanja na Osnovni šoli Domžale skoraj eno leto vodila tudi na novo ustanovljeni Srednjo šolo Domžale in Gimnazijo Domžale ter omogočila vpis prvega rodu gimnazijcev.

MAG. VALENTIN KUBALE
nagrada za življenjsko delo v srednjem šolstvu

Bogata poklicna pot Valentina Kubaleta je v celoti povezana z vzgojno-izobraževalnim delom. V svoji pedagoški praksi je vedno iskal nove poti in metode poučevanja, saj je kmalu spoznal, da je za sodobno vzgojno-izobraževalno delo poleg izobraževanja učiteljev zelo pomemben razvoj didaktike in metodike posameznih učnih predmetov.

V želji po nenehnem pridobivanju znanja se je po končani poklicni šoli odločil za študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, na Fakulteti industrijske pedagogike na Reki pa je končal študij industrijske pedagogike. Nato je študiral pedagogiko na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer se je podrobneje seznanil z didaktiko in metodiko pouka ter na zagrebški fakulteti leta 1986 tudi zagovarjal magistrsko nalogo s področja didaktike.

Valentin Kubale se je zavedal, da učitelji vedo, kaj morajo učence naučiti, težje za njih pa je, kako to doseči. To zavedanje je bilo razlog, da se je intenzivno posvetil metodiki poučevanja posameznih učnih predmetov in na tem področju vztraja še zdaj. Pri tem delu je v marsičem oral ledino. Dojel je stisko učiteljev in zanje pripravil nekatere inovativne oblike dela z učenci.

Delo usmerja v didaktiko poučevanja posameznih učnih predmetov, o čemer pričajo tudi njegove številne knjižne izdaje in strokovni članki, ki so bili objavljeni v različnih revijah. Pri svojem pedagoškem delu je bil vedno inovativen. S svojim širokim védenjem in korektnim odnosom do učencev, dijakov, študentov in strokovnjakov jih je znal motivirati k iskanju novih idej in jih usposobiti za samostojno delo v praksi.

Poznan je tudi kot predavatelj učiteljem praktikom in študentom Pedagoške fakultete v Mariboru. Njegova kakovostna predavanja so bila vedno toplo sprejeta.

Mag. Valentin Kubale je z vztrajnostjo, izkušnjami in znanjem ter zavzetostjo za premišljeno in načrtno uvajanje novosti pomembno pripomogel k razvoju didaktike posameznih predmetnih področij. Njegov prispevek je obogatil in še bogati različna področja vzgoje in izobraževanja.

TOMAŽ JANEZ GERŠAK
nagrada za življenjsko delo v srednjem šolstvu

Tomaž Janez Geršak, doktor veterinarske medicine, je po končanem študiju na Veterinarski fakulteti v Ljubljani postal vodja razvoja v ljubljanskem Zoološkem vrtu.

Zaradi tesnega sodelovanja z veterinarsko fakulteto se je odločil za profesuro. Leta 1985 se je zaposlil na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani. Od prvega dne zaposlitve in imenovanja za ravnatelja je živel in ustvarjal le še za šolo.

S svojimi sodelavci je znal vzpostaviti ugodno pedagoško ozračje, ki je odločno pripomoglo h kakovostnemu delu v razredu in visokemu uspehu dijakov ob koncu šolskega leta. Ves čas svojega delovanja si je prizadeval za izboljševanje delovnih razmer na številnih področjih. Zavzemal se je za razvoj, dopolnitev in prenovo programov za dijake, odrasle in sodelavce, tesno je sodeloval z gospodarstvom. Vodil je prenovo programov in sodeloval pri sestavljanju učnih načrtov za različne izobraževalne programe ter pri oblikovanju vsebin tehniške gimnazije.

Je avtor in soavtor številnih strokovnih prispevkov, šolskih publikacij in drugega gradiva. Kot dejaven član organov upravljanja je tvorno pripomogel k delovanju društva Ravnatelj, konzorcija biotehniških šol in zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Leta 1993 je dobil priznanje Občine Vič-Rudnik za pomembne prispevke na vzgojno-izobraževalnem področju. Z mestom Ljubljana je sodeloval pri več projektih. Navedeno dokazuje, da je bil Tomaž Janez Geršak nadpovprečno uspešen vodja, ravnatelj, direktor in menedžer. Bil je vzornik srednješolskim ravnateljem in neprecenljiv prijatelj ter vedno graditelj dobrih medsebojnih odnosov. Nagrajenec je izjemen in zgleden mož, oče in dedek. Svoj večni optimizem in žar je zasejal tudi med svoje sodelavce, kolege in prijatelje.

DR. PETER GLAVIČ
nagrada za življenjsko delo v visokem šolstvu

Področje delovanja dr. Petra Glaviča, zaslužnega profesorja, je izobraževanje in raziskovanje na področju kemijske tehnike in trajnostnega razvoja. V preteklosti je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru zasnoval sodoben učni program za študij kemijske tehnologije, ki je bil osnova zdajšnjega tristopenjskega bolonjskega programa. Pri tem je poudaril pomen uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in delo študentov na pilotni opremi. V univerzitetni študij na tem področju je vpeljal projektno delo študentov in ga razvil, tako da študenti modelirajo, načrtujejo in optimizirajo industrijske reaktorje in sisteme v idealnih in realnih pogojih obratovanja.

Prof. Peter Glavič je od leta 1979 organiziral vrsto strokovnih posvetovanj, na katerih se strokovnjaki s področja kemije, kemijske in okoljske tehnologije seznanjajo z novostmi iz kemijske, separacijske, procesno-sistemske in okoljske tehnike. Od leta 1995 je eden od organizatorjev posvetovanja slovenski kemijski dnevi. V njihovem sklopu deluje tudi sekcija za kemijsko izobraževanje, raziskovanje in popularizacijo kemije, ki pokriva celotno vertikalo izobraževanja. Pomembno je vplival na uvajanje raziskovalne dejavnosti v osnovne in srednje šole v sklopu projekta Mladi za napredek Maribora ter gibanja Znanost mladini. Predlagal je slovensko izrazje za nekatere veličine in definicije, sodeloval pri prenovi Splošnega tehniškega slovarja ter pri prvi izdaji Slovarja kemijske tehnike, ki sta pomembna strokovna vira pri tehničnem izobraževanju. V zbirki COBISS ima 910 bibliografskih enot, v zbirki SICRIS pa 203 citate.

V zadnjih letih se prof. Peter Glavič znanstveno-raziskovalno ukvarja s pomenom trajnostnega razvoja, pri čemer je koncept trajnostnega razvoja uvajal na univerze. Meni, da je v trajnostnem duhu treba vzgajati predvsem mlade, ki imajo pred seboj polstoletno časovno obzorje.

DR. SIMONA TANCIG
nagrada za življenjsko delo v visokem šolstvu

Dr. Simona Tancig, izredna profesorica od leta 1991, je ena od vodilnih profesorjev na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in si pridobila naziv doktorice psiholoških znanosti. Izpopolnjevala se je v ZDA na univerzah Northeastern, M. I. T. in Harvard. Na Hogenschool v Nijmegenu na Nizozemskem je končala specialistični študij iz supervizije. Strokovno se je izpopolnjevala tudi na področju kognitivne in vedenjske terapije ter umetnostne terapije.

Dr. Simona Tancig je znanstvenica in strokovnjakinja, ki jo odlikuje izjemna razgledanost in poglobljenost, konstruktiven in strpen dialog ter inovativnost. Njena bibliografija obsega 333 enot, od tega je vrsta člankov v revijah s SCI in revijah, ki so zajete v mednarodne bibliografske zbirke. Pomembni so njeni strokovni članki za učitelje in druge strokovnjake, ki pri svojem delu potrebujejo psihološko znanje in obravnavajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Pomemben je njen prispevek pri razvoju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja prihodnjih učiteljev in strokovnjakov v vzgoji in izobraževanju. V sklopu doktorskega študija je razvila model podiplomske supervizije, utemeljen na kolaborativnem in konstruktivističnem pristopu z vključevanjem kritičnega dialoga in kognitivnega vajeništva.

Sodelovala je pri pripravi drugostopenjskega mednarodnega interdisciplinarnega študijskega programa kognitivne znanosti, ki poteka v sodelovanju s tujimi univerzami na Univerzi v Ljubljani.

Dr. Simona Tancig pri svojem pedagoškem delu spodbuja študente k dejavnim, refleksivnim oblikam učenja. Bila je mentorica pri številnih diplomskih, magistrskih, specialističnih in doktorskih delih.

DR. VIDA MOHORČIČ ŠPOLAR
nagrada za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v izobraževanju odraslih

Dr. Vida Mohorčič Špolar se je na svoji študijski in delovni poti vse bolj intenzivno posvečala izobraževanju odraslih. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zelo dejavno sodelovala v Andragoškem društvu Slovenije, v sklopu katerega je tedaj nastajala prelomna pot stroke in politike izobraževanja odraslih. Bila je med tistimi, ki so leta 1991 prispevali k ustanovitvi Andragoškega centra Slovenije, obenem pa se je uveljavila tudi v mednarodnem prostoru. Domov je prinašala uspešna tuja spoznanja in prakso, na tujem pa promovirala domače razvojne korake. Ob njenem strokovnem in raziskovalnem delu je treba izpostaviti še vlogo predavateljice in mentorice študentom in diplomantom andragogike.

Bila je ena od prvih sodelavk Andragoškega centra Slovenije, v letih 1996 do 2006 pa tudi njegova direktorica. V tem obdobju je pomembno pripomogla k oblikovanju temeljev za nadaljnji pospešeni razvoj izobraževanja odraslih na načelih vseživljenjskega učenja, k oblikovanju podlag za nacionalni program do leta 2010 ter umestitvi izobraževanja odraslih v druge nacionalne strateške dokumente. Prispevala je tudi k uveljavljanju povečevanja dostopa za prikrajšane ciljne skupine v izobraževanju odraslih in spodbujanje dejavnega državljanstva. Poleg številnih drugih dejavnosti velja posebej omeniti vsaj še njen prispevek k vključevanju izobraževanja odraslih v evropske razvojne in raziskovalne projekte.

Delo dr. Vide Mohorčič Špolar je opazno in cenjeno je tudi v mednarodnih okvirih. Bila je predsednica konzorcija evropskih inštitutov za izobraževanje odraslih ter članica številnih odborov in skupin. Za njen prispevek ji je bilo podeljeno doživljenjsko častno članstvo v angleškem inštitutu za izobraževanje odraslih NIACE.

KSENIJA PREŽELJ IN DARINKA V. KABELKA
nagrada za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju dijaških in študentskih domov

Ksenija Preželj in Darinka V. Kabelka sta mnogim rodovom študentov in diplomantov Univerze v Ljubljani dobro znani imeni. S svojim dolgoletnim poslovodnim in strokovnim delom sta namreč veliko pripomogli k razvoju Študentskih domov v Ljubljani, ustanovi, ki omogoča ustrezne razmere za izobraževalne uspehe tistih, ki na študij v Ljubljano prihajajo iz različnih koncev Slovenije in tujine.

Ksenija Preželj je direktorica Študentskih domov v Ljubljani, Darinka V. Kabelka pa vodja sektorja za študentske zadeve. Ves čas sta bili poklicno tesno povezani z vzgojo in izobraževanjem – najprej v šolah in strokovnih službah na občinski oziroma mestni ravni. V Študentskih domovih sta zaposleni od leta 1991. V takratnem prelomnem obdobju so bili domovi v nezavidljivem položaju, pod t. i. ukrepom družbenega varstva. V naslednjih letih so študentski domovi prešli dolgo in občasno nadvse zahtevno pot, polno izzivov spreminjajočih se ekonomskih razmer in stalnega povečevanja prosilcev za sprejem.

Ksenija Preželj in Darinka V. Kabelka sta v teh devetnajstih letih s svojim delom dokazali, da se je s temi izzivi mogoče kosati. Zastavili in uresničili sta vizijo razvoja neprofitnega zavoda, ki je z leti privedel do vidnega izboljšanja bivalne kulture in medsebojnih odnosov stanovalcev. Postavili sta okvire strokovnega delovanja zavoda, ki ima vselej za izhodišče pogovor ter medsebojno spoštovanje in upoštevanje izkušenj. Še več, dokazali sta, da je delo s študenti in za študente v študentskih domovih odgovorno strokovno delo, ki zahteva veliko specifičnega znanja in zavzemanja kakor tudi veliko človeške topline in pripravljenosti za reševanje različnih problemov mladih ljudi.

MAG. LOREDANA SABAZ
nagrada za življenjsko delo na področju šolstva italijanske manjšine

Nagrajenka se že več kot tri desetletja zelo uspešno posveča poučevanju fizike, matematike in informatike. Preplet njenih različnih strokovnih dejavnosti ima temeljno vozlišče v profesorskem poslanstvu na Gimnaziji Gian Carlo Rinaldi v Kopru, razteza pa se široko v slovenski in mednarodni prostor v različnih pojavnih oblikah. Mag. Loredana Sabaz koordinira pedagoško dejavnost v različnih mednarodnih mrežah; kot mentorica in predavateljica prenaša znanje prihodnjim učiteljem in učiteljicam na Univerzi v Vidmu, dejavna in uspešna pa je tudi pri znanstveno-pedagoškem raziskovanju in publiciranju. Posebno uspešnost v profesorskem poklicu lahko ponazorimo z dvema nagrajenkinima dosežkoma: na temelju dolgoletnih pedagoških izkušenj je zasnovala gimnazijski fizikalni laboratorij, v katerem je z dijaki in dijakinjami razvila veliko učinkovitih didaktičnih pripomočkov. Spoštljivo razmerje do materialne dediščine poučevanja naravoslovja in njenega zgodovinskega razumevanja pri dijakih in v širšem javnem prostoru je mag. Loredana Sabaz oblikovala v dolgoletnem projektu ustvarjanja šolskega muzeja. V njem je z dijaki in dijakinjami zbrala in urejeno predstavila zbirko starejših učil in učnih pripomočkov s področja naravoslovja, vse to pa tudi dokumentirala v večjezični monografiji. Učinkovito načrtovanje znanja za prihodnost s poudarjenim spoštovanjem preteklosti je izredna odlika – še posebej na kulturno bogatem dvojezičnem področju.

MAG. VALERIJA PERGER
nagrada za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v zamejskem šolstvu

Nagrajenka se že od l. 1992 sistematično in predano posveča šolstvu Slovencev na Madžarskem. Obsežne službene naloge višje svetovalke Zavoda za šolstvo, med katere sodijo organiziranje stalnih strokovnih spopolnjevanj porabskih učiteljev, priprava in izpeljava poletnih seminarjev, jezikovnega izobraževanja, priprave učnih načrtov in gradiva ter podobno, opravlja ne le temeljito in vestno, temveč tudi ustvarjalno in podprto z raziskovanjem. Že od začetka svojega delovanja načrtno vpeljuje nove učinkovite oblike izobraževanja s sodobnimi vsebinami, kar v porabsko šolstvo in življenje porabskih Slovencev nasploh vnaša dobrodošlo živahnost in zagon. Temelji za tako dejavnost so avtoričini učni načrti za pouk slovenščine in spoznavanje slovenstva v osnovni in srednji šoli, učbeniki za ta predmet, nagrajenka pa je oblikovala tudi sodobno vizijo razvoja narodnostnega šolstva v Porabju, in ta je bila med akterji šolskega življenja dobro sprejeta. Predvsem po njeni zaslugi dojemajo starši šoloobveznih otrok v Porabju znanje slovenščine kot nekaj zaželenega, kar pomeni dragoceno spodbudo ohranjanju in razvijanju slovenstva v Porabju. Nagrajenka s svojim odmevnim strokovnim in raziskovalnim delom odstira Porabje tudi drugim Slovencem.